Sinoda o mladih: Spremljati z empatijo, oskrbeti rane, pokazati visoke cilje

Andreja Červek – Vatikan

»Gospod, kaj hočeš, da naredim?« Vprašanje mladega triindvajsetletnega Frančiška iz Assisija, ki je bil v 13. stoletju poklican, da popravi Božjo hišo, je enako vprašanju, ki tudi danes odmeva v srcu vsakega mladega človeka. Odgovoriti na Gospodov glas namreč vodi proti resničnemu življenjskemu smislu, krepi fizično moč, moč duše in pogum, značilen za mlade.

Svetniki

Poleg asiškega ubožca so bili včeraj dopoldne v sinodalni dvorani izpostavljeni še drugi svetniki in svetnice kot aktualni vzorniki. Moški in ženske, ki niso sprejeli neke ideje, ampak so se srečali s človekom – Jezusom. Osebnosti, ki spodbujajo Cerkev, da izstopi iz starih shem in začne dobo novih binkošti. Poznati Jezusa Kristusa in njegovo pot proti toku, je spodbuda za pričevanje, ki so ga mladi poklicani ponesti v svet. To dokazujejo mnogi, ki so postali »ambasadorji življenja« v tistih državah, kjer življenje ogrožajo zakoni, ki mu nasprotujejo. In tudi tisti, ki v vojnah in stalnih napetostih opravljajo »poslanstvo biti sol, luč in kvas« za družbo, so povedali sinodalni očetje.

Duhovno spremljanje

Umetnost duhovnega spremljanja in razločevanja je torej nenadomestljiva, vendar pa ne sme biti izključna pravica duhovnikov in posvečenih. Sinodalni očetje so pri tem izpostavili vključevanje mladih parov, ki pa naj ni neka improvizacija. Če nek mlad človek ne naleti na sprejetost, tvega, da se bo oddaljil in našel napačne odgovore, pogosto bo razočaran nad škandali in brezbrižnostjo. Kdor spremlja je torej dolžan biti verodostojna priča, imeti trdno vero; poklican je poslušati, svetovati in potem stopiti na stran z zaupanjem ter se veseliti za vsak doseženi cilj. Pravilna drža je empatija in ne preprosta simpatija. Formatorji morajo prepoznati predvsem človeškost in šibkost mladih, saj jih tam želi srečati Kristus, da bi jih dvignil iz zmote. Za duhovne spremljevalce je torej pomembno, da se spomnijo lastnih padcev. Milost namreč deluje na običajen način in spreminja postoma.

Zakon in posvečenje

V sinodalni dvorani je bilo prav tako izpostavljeno prednostno mesto duhovne razsežnosti. Izražena je bila spodbuda k udeležbi pri sveti maši in evharističnem čaščenju. Samo »horizontalno prizadevanje« namreč ni dovolj, potrebno je tudi »vertikalno«, ki mladim pomaga, da dvignejo pogled k višku, saj je Bog z njimi. Sprejeti ter pokazati na visoke cilje in zahtevnost evangelija sta dve značilnosti spremljanja tako v zakonu kot celibatu. Škofje so izpostavili, da je obe vrsti poklicanosti v Cerkvi treba ovrednotiti na enak način, kajti oboje je umeščeno v še večjo »krstno poklicanost«, ki je lastna vsakemu kristjanu. Če odrasli nimajo velikih sanj, kako naj potem navdihujejo mlade?

Mladi želijo Jezusa

Dopoldanska razprava se je včeraj sklenila z interventi nekaterih slušateljev. Izpostavili so, da je na globoko duhovno žejo mladih neprimerno odgovarjati s cerkveno ponudbo, ki je osredotočena samo na etični teizem. Mladi želijo Jezusa, ki jim ga je Cerkev dolžna pokazati. Čas, ki je namenjen pastorali novih generacij, se ne sme razumeti kot izgubljeni čas. Med mnogimi glasovi morajo mladi znati razločevati, kateri glas prihaja od Gospoda. Ne želijo, da odrasli sprejemajo odločitve namesto njih, ampak jim pomagajo, da ne bodo prelagali pomembnih življenjskih odločitev. Med drugim je bilo tudi rečeno, naj se ne podcenjuje nevarnosti, ki prežijo na mlade tako v realnem kot virtualnem svetu. Človeško srce je ustvarjeno za lepoto, dobroto in resnico, ki jim jo Cerkev lahko pokaže.