Kard. Bassetti: Sinodalna pot bo italijansko Cerkev prenovila od znotraj

Andreja Červek – Vatikan

Generalno zasedanje Italijanske škofovske konference je potekalo v Rimu od 24. do 27. maja 2021 na temo »Oznanjati evangelij v času preporoda – Da bi začeli sinodalno pot«. Delo se je odvijalo v skupinah ter se sklenilo z zaključno razpravo, v kateri je sodelovalo dvesto škofov in trinajst upokojenih škofov. Nakazana je bila pomembna sinodalna pot, na katero se mora podati Cerkev v Italiji, in sicer v skladu s sinodalno potjo vesoljne Cerkve, ki jo je začrtal papež Frančišek. Razprave so prav tako postavile v ospredje izzive, ki jih je pred Italijo postavila pandemija s svojimi socialnimi in ekonomskimi posledicami.

Sinodalna pot kot pastoralno spreobrnjenje

Podati se na sinodalno pot ne pomeni nič drugega kot »pastoralno spreobrnjenje za 360°, ki temelji na evangeliju in razmerah današnjih ljudi«. Torej »veselje, upanje, pa tudi tragedije današnjega časa, ki so prav tako veselje, upanje in tragedije Cerkve«, kot je zatrdil kardinal Gualtiero Bassetti, predsednik Italijanske škofovske konference, na zaključni tiskovni konferenci.

Izrazil je hvaležnost papežu Frančišku, ki se je italijanskim škofom pridružil na začetku zasedanja in se v govoru osredotočil na vprašanja: semenišča, cerkvena sodišča in sinodalna pot, pri čemer je še posebej pozval, naj se sledi smeri, ki jo je začrtala Nacionalna cerkvena konferenca leta 2015 v Firencah, ter ovrednoti pot, ki se začne od spodaj navzgor in v središče postavlja Božje ljudstvo. Sveti oče je prav tako nakazal smernice za sinodalno pot: iti ven, oznanjati, prebivati, vzgajati, da bi Cerkev dobila »obraz matere, ki spremlja in ljubkuje«. »Ljudje danes to potrebujejo,« je dejal Bassetti, »še posebej v tako dramatičnem trenutku, kot je sedanji, zaradi izrednih zdravstvenih razmer ter njihovih družbenih in gospodarskih posledic.«

Prenova Cerkve od znotraj

»Sinoda želi biti božanje za ljudi v skrajnem trpljenju,« je zatrdil Bassetti. »Papež je vztrajal, da mora sinodalna pot potekati od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol: začnemo pri župnijah, škofijah in pridemo tudi do različnih problemov. Potem pride odgovor s strani škofov, cerkvenega nauka, vendar ne od zgoraj, ampak od spodaj, vsi skupaj, kajti tudi Božje ljudstvo je ''nezmotljivo v verovanju'', med krščenimi ni razlike v vlogi. Cilj je vedno isti, poslanstvo skupne hoje.« Pri čemer je kardinal  izrazil prepričanje, da »bo ta sinodalnost lahko prenovila Cerkev od znotraj: težavam ljudi se ni mogoče izogniti«.

Verodostojna in zanesljiva navzočnost Cerkve

Sinodalna pot je torej »proces, ki bo krajevnim Cerkvam v Italiji omogočil, da bodo vedno bolje prevzemale slog svoje navzočnosti v zgodovini, ki bo verodostojen in zanesljiv«, kot je predsednik italijanskih škofov poudaril že na začetku zasedanja. Potrebo po takšni poti je dodatno potrdil sam papež, ko je določil nov način poteka naslednje škofovske sinode, ki bo potekala od oktobra 2021 do oktobra 2023 ter se odvijala tako na škofijski ravni kot univerzalni. »Ta hkratnost bo zahtevala uskladitev med potjo vesoljne Cerkve in potjo Cerkve v Italiji, ob upoštevanju vseh škofijskih sinod, ki so se pravkar končale ali še potekajo. Če je res, da je treba sinodalnost razumeti kot trajni slog Cerkve, je prav tako pomembno jasno opredeliti vsebine, kot so na primer kerigma, središčno mesto Božje besede kot merilo za razločevanje, duhovno življenje,« beremo v sklepni izjavi.

Ta čas je ugodna priložnost za prenovo Cerkve

Italijanske škofe skrbi socialno-ekonomski položaj države: »Pandemija je poleg močnega vpliva na zdravje negativno vplivala tudi na družbeno strukturo. Podatki Karitas in različnih območij kažejo na velika prizadevanja za podporo družinam, podjetjem, mladim in zadnjim. V tem smislu lahko Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (PNRR) predstavlja priložnost za rast, ki bo državi vlila novo življenje in dala v obtok nove vire v korist skupnosti, preizkušeni zaradi posledic, ki jih izredne zdravstvene razmere povzročajo v gospodarstvu, pri delu, odnosih in tudi na cerkvenem področju.« Covid je namreč odstrl tančico pred nekaterimi prikritimi dinamikami v italijanski Cerkvi, ki jih je mogoče razbrati iz različnih raziskav in statistik, med katerimi škofje navajajo na primer zmanjšanje aktivnega sodelovanja pri bogoslužjih in v cerkvenem življenju. V družbi, za katero lahko rečemo, da se je »razkristjanila«, pa se pojavlja tudi vprašanje o Bogu. Kot trdijo italijanski škofje, je ta čas »ugodna priložnost za prenovo Cerkve in izhodišče za vsak prihodnji cerkveni projekt: v središču mora biti vedno človek, katerega dostojanstvo ni odvisno od geografskega porekla, spolne usmerjenosti ali družbenih razmer«.

Svobodna in odkrita razprava, ki spoštuje vest vseh

V zvezi z osnutkom zakona o ukrepih za preprečevanje diskriminacije in nasilja zaradi spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete in invalidnosti so se škofje strinjali, da je potreben »odprt dialog«, in izrazili upanje, da bi »rešitev bila brez dvoumnosti in zakonodajne prisile ter bi združevala zavračanje vsakršne diskriminacije in svobodo izražanja«, kot piše v sklepni izjavi. Predloga zakona proti homotransfobiji se je med tiskovno konferenco dotaknil tudi kardinal Bassetti in poudaril, da stališče italijanske Cerkve ostaja nespremenjeno: »Prav je, da se v parlamentu o tem razpravlja. Prepričani smo, da je na področju homofobije že dovolj zakonov, zato po našem mnenju ta dekret ni potreben. Tista, ki morata sprejemati zakone, sta parlament in ljudstvo, zatorej naj bo razprava iskrena in mirna, vendar je tudi tu treba spoštovati vest vseh,« je poudaril kardinal. Ponovno je izpostavil, da je nedotakljivo načelo, s katerim se vsi strinjajo, »zaščita osebe pred vsakršno diskriminacijo«: »Oseba je vedno na prvem mestu, vendar je treba zagotoviti zelo široko zaščito svobode izražanja brez strahu.« Bassetti je glede spolne identitete pripomnil, da gre za temo, o kateri obstajajo različna pogledi: »Škofje imamo svetopisemski pogled: ''moškega in žensko je ustvaril'', vendar je potrebna je svobodna in odkrita razprava. Razprave ni mogoče preprečiti. A ne sme priti do spopadov, temveč do razprave o načelih ob spoštovanju vesti vseh, da bi dosegli soglasje.«

Delo in dostojanstvo

Med perečimi problematikami, ki pestijo konkretno italijansko stvarnost, je bilo tudi področje dela in zaposlitve, za katerega so škofje izrazili resno zaskrbljenost. Poleg brezposelnosti je v Italiji v zadnjem času prišlo do več nesreč pri delu, ki so terjala človeška življenja. »Človekova dejavnost je povezana z dostojanstvom osebe, kajti če je oseba prikrajšana za delo, pomeni, da ji je odvzeto dostojanstvo,« je Bassetti povedal novinarjem ob sklepu tiskovne konference. »Mladi, ki pri 30 letih rečejo: 'Ne vem, kaj naj počnem s svojim življenjem, ker nimam službe. Rad bi si ustvaril družino, a kako?' V teh primerih je oseba prikrajšana za svoje dostojanstvo.«