Dvajseta obletnica Ekumenske listine. Bagnasco: Mogoče je hoditi skupaj
Andreja Červek – Vatikan
Pred dvajsetimi leti, 22. aprila 2001, je v Strasbourgu bila podpisana Ekumenska listina, dokument o vlaganju v vedno večje sodelovanje med Cerkvami v Evropi. Ob obletnici sta kardinal Angelo Bagnasco, predsednik Sveta škofovskih konferenc Evrope (CCEE), in Christian Krieger, predsednik Konference evropskih Cerkva (CEC), pripravila skupno izjavo, v kateri se Bogu zahvaljujeta za mir v zadnjih letih in za »osvojitve svetovnega ekumenskega gibanja«. Včeraj zvečer je potekalo tudi spletno ekumensko srečanje.
Pomembna odgovornost verstev: posredovati nasprotno sporočilo
Kardinal Angelo Bagnasco je za Radio Vatikan izpostavil aktualnost listine, ki se je spominjamo v današnjem kontekstu pandemije, sredi katere so v ospredje še bolj stopile velike družbene in ekonomske neenakosti, tudi in predvsem v Evropi. Posebej je poudaril vlogo verstev: »Bolj ko svet kaže svojo krhkost, več ko je težav, tudi resnih, in več ko je razočaranj na skupni poti solidarnosti, razumevanja, koristnega sodelovanja, bolj so verstva, zlasti krščanske veroizpovedi, zavezane in odgovorne, da posredujejo nasprotno sporočilo. Nasprotno pomeni pokazati, da je mogoče in da je tudi lepo hoditi skupaj v dialogu, v naraščajočem medsebojnem zaupanju, v molitvi drug za drugega, znotraj različnih krščanskih veroizpovedi in zunaj njih, za naše narode na celini. V tem zgodovinskem trenutku pandemične katastrofe je to tudi za nas vedno večja odgovornost.«
Več težav, večja poklicanost
V izjavi ob dvajseti obletnici Ekumenske listine Krieger in Bagnasco govorita o »osvojitvah svetovnega ekumenskega gibanja«, a prav tako o »starih in novih nesoglasjih«. Kardinal je pripomnil, da vsi, ne glede na vero ali filozofijo, živimo v zgodovini, svetu, družbi in na neki način je neizogibno, da se nas vse to dotika. »Težave civilnega sveta, spopad ideologij, kultur, ustanov, ki pogosto razkrivajo krhkost in neučinkovitost, se lahko odražajo na vseh telesih, ki so prisotna v družbi in svetu, torej tudi na verskih skupnostih. Gre za element, ki je naraven za človeško življenje in človeško zgodovino, za medsebojno povezanost – kot je pogosto spomnil papež – vseh resničnosti, ki obstajajo na našem planetu. Po drugi strani pa velja, da bolj ko so težave pri medsebojnem razumevanju in skupni hoji, bolj smo poklicani, da okrepimo svoja prizadevanja, zaupanje in molitev v tej smeri.«
Odzivanje na protiversko nasilje
Na vprašanje, kako se na verski ekstremizem odzivajo verstva – papež govori o novi vrsti ekumenizma, ekumenizmu krvi –, je kardinal Bagnasco odgovoril, da se odzivajo s stalno in neprekinjeno navzočnostjo v različnih državah in na območjih po svetu, kjer se ponovno pojavlja protiversko in protikrščansko nasilje. »Prvi način odziva je ravno upiranje krščanskih skupnosti, da se ne bi razpršile in da bi ostale. To vidimo na primer v Iraku, deloma tudi v Siriji in tako naprej. To je prvi odziv, ki bi ga moral svet, zlasti zahodni, razumeti veliko bolj pozorno in ne raztreseno. Poleg tega je tako znotraj kot zunaj krščanskih skupnosti vedno obstajala skupna nit, to je bratstvo, ki pomeni solidarnost in dobrodelnost.«
Bratstvo je mogoče
Bratstvo je po kardinalovem prepričanju mogoče uresničiti. »Če pod bratstvom razumemo medsebojno ljubezen, spoštovanje, sodelovanje na vse možne načine, je to gotovo. Če z bratstvom mislimo enost v isti veri in v istih verskih resnicah, je to druga stvar, saj gre za dve različni ravni. Oblika bratstva v molitvi, dobrodelnosti, solidarnosti, mučeništvu, kot nas spominja papež, je potrebna, mogoča in napreduje.«
