Turkson: Celostna ekologija pomeni misliti na skupno dobro

V tem času pandemije je vzgoja zelo pomembna, kot je zatrdil kardinal Peter Turkson na mednarodni konferenci o celostni ekologiji in ekonomiji. Če želimo spremeniti svet, moramo spremeniti vzgojno-izobraževalni model.

Andreja Červek – Vatikan

Fundacija Centesimus Annus - Pro Pontifice je organizirala mednarodno konferenco z naslovom Mejniki celostne ekologije za človeško ekonomijo, ki je zaradi pandemije potekala preko spleta. Predsednica fundacije Anna Maria Tarantola je spomnila na papeževe besede iz okrožnice Laudato si', da se namreč človeštvo mora spremeniti. »Primanjkuje zavesti o skupnem izvoru, o medsebojni pripadnosti in prihodnosti, ki si jo vsi delimo. Ta temeljna zavest bi omogočila razvoj novih prepričanj, novega ravnanja in življenjskega sloga. Tako se pred nami kaže velik kulturni, duhovni in vzgojni izziv, ki bo prinesel s seboj dolgotrajno obnovo« (Laudato si', 202).    

Vzgoja kot priročnik z navodili

Kardinal Peter Turkson, prefekt Kongregacije za služenje celostnemu človeškemu razvoju, je govoril na temo Vzgoja in urjenje. Spomnil je na resnični dogodek, ki se je zgodil v neki vasi v njegovi rojstni Gani. Učitelj je dobil računalnik in zraven so bila navodila za uporabo. Učencem je dejal, da vsaka nova aparatura ima tudi priročnik z navodili, kako jo uporabljati. Vprašali so ga, ali vse nove stvari morajo imeti priročnik, kajti ko se rodi otrok, ni knjižice z navodili. Učitelj jim je odgovoril, da ravno zato hodijo v šolo. Kardinal Turkson je zatrdil, da je naloga vzgoje zagotoviti priročnik z navodili. Vzgoja za celostno ekologijo je temeljni cilj in sloni na potrebi, da se misli na skupno dobro pri treh bistvenih komponentah. To so življenje, zemlja in trojni odnos – z drugim, s sabo in z Bogom, je dejal Turkson.

Finančno opismenjevanje

Generalni tajnik Fundacije Gravissimum Educationis Guy-Réal Thivierge pa je v svojem govoru izpostavil, da vzgoja pomeni učiti se od drugih. Profesorica ekonomije Annamaria Lusardi je spomnila na finančno opismenjevanje, ki je po njenem prepričanju ključnega pomena, še posebej v tem času pandemije, ko mora družba s finančnega vidika ostati trdna. Brez ustreznega finančnega opismenjevanja na vseh vzgojno-izobraževalnih ravneh narašča neenakost. Še posebej naraščajo neenakosti med nekom, ki zna izkoristiti priložnosti trga, in nekom, ki ne more izkoristiti ponujenih možnosti.

Digitalno opismenjevanje

Alessandro Vespignani, fizik in profesor na bostonski univerzi, se je osredotočil na pojem digitalnega opismenjevanja: razumeti, kaj je algoritem, je pomembno, da bi imeli predstavo o svetu. Živimo v družbi, ki postaja algoritmična z uporabo »koščkov zapisanih kod«, je dejal. Če ne bomo osvojili usposobljenosti, ki nam bodo pomagale razumeti vse, ne bomo mogli razumeti sveta. Ne gre za to, da bi morali biti programerji ali znanstveniki, a pomembno je razumeti in komunicirati. Prebivalstvo je treba opismenjevati na najbolj celosten načintudi na digitalnem področju, je zatrdil Vespignani.

Evropska komisarka za inovacije Mariya Gabriel pa je dejala, da je digitalno področje priložnost, a je prav tako nevarnost. Osebam na ruralnih področjih na primer ne omogoča, da bi imele iste razvojne možnosti. Človek mora biti središče vsake oblike vzgoje, je poudarila in dodala, da si evropska družba prizadeva graditi bolj vključujočo družbo in dati ustrezne odgovore na sedanje izzive.

Galantino: Nujno je vlagati v vzgojo

Predsednik Uprave za premoženje Svetega sedeža Nunzio Galantino se je v svojem govoru zaustavil pri dveh pojmih: ekonomija in vzgoja. »Izpostavljati celostni človeški razvoj, o katerem govori papež Frančišek, in zavzemati se za njegovo pospeševanje je mnogo več kot navadna želja,« je zatrdil. Po njegovem prepričanju gre za preoblikovalni projekt naših družb, ki se zoperstavlja modelu linearne rasti. Gre za projekt, v katerega je treba bolj vlagati. Obsega politiko in ekonomijo. Galantino je izpostavil, da je treba nehati s pripisovanjem vzgojne funkcije koronavirusu. »Ne zdi se, da so iz te drame prišli neki posebni poduki. Virus nas ne dela boljših. Koronavirus je povzročil dodatne poškodbe vzgojnim sistemom ali pa povečal že obstoječe. Zatorej je nujno vlagati v vzgojo.«

Sobota, 31. oktober 2020, 10:28