Brazilija. Svetišče Naše Gospe iz Aparecide sredi pandemije
Andreja Červek - Vatikan
Bazilika Naše Gospe iz Aparecide v Braziliji je eden od najbolj obiskanih romarskih krajev na svetu. Pred začetkom pandemije jo je na leto obiskalo trinajst milijonov romarjev z vseh koncev sveta. Samo ob enem koncu tedna jih je bilo okoli dvesto tisoč. Evharističnih slavij se je udeleževalo na tisoče ljudi, saj cerkev lahko gosti kar dvajset tisoč oseb.
Svetišče je postalo puščava
S pandemijo pa se je situacija zelo spremenila. Kraj je opustel. Romanja so se prenehala, domačini pa zaradi bojazni zbiranja skupin ne vstopajo v baziliko. »Vse je postalo puščava,« pravi José Ulysses da Silva, tiskovni predstavnik svetišča. »Ne smemo več dovoliti organiziranih romanj. Sedaj, s ponovnim odprtjem in upoštevajoč zdravstvene ukrepe, lahko sprejmemo največ tisoč oseb na dan. Gre za zares simbolično številko.« Mesto mnogih romarjev, ki jih več ni, so zasedle številne lokalne družine, ki so odkrile molitev in udeležbo pri zakramentih. Prava milost v času negotovosti in strahu.
Nenadomestljiva vloga medijev
Do odprtja Marijinega svetišča za velika romanja bo preteklo še veliko časa in morda šele takrat, ko bodo našli cepivo proti covidu-19. V tem času bodo vernikom še naprej na razpolago komunikacijska sredstva svetišča, ki so v času lockdowna bila nenadomestljivi vir duhovne podpore številnim vernikom. »Med zaprtostjo smo slovesnosti prenašali po televiziji, radiu in spletu. Udeležba ljudi je neizmerno narasla. In takrat smo povečali število maš, da bi jih vsi lahko spremljali,« pojasni José Ulysses da Silva. Tudi za praznik Device Marije iz Aparecide, ki bo potekal 12. oktobra, se bodo dogodki odvijali predvsem virtualno, medtem ko bo le majno število vernikov fizično navzočih v svetišču.
Veliko zaupanja v Devico Marijo
Kljub velikim težavam, molitev ni prenehala. »Nasprotno, povečala se je,« pove Ulysses da Silva. »Ljudje čutijo živo Marijino navzočnost. Devica iz Aparecide je bila vedno videna kot Marija revežev, črncev, oseb, ki so jih strli življenjski dogodki. In nikoli ni nihče mislil, da je pandemija božja kazen. Ljudje prihajajo v svetišče, da bi se Mariji zahvalili in ji izkazali zaupanje.« Gre za neizmerno zaupanje, ki postane otipljivo s tisočimi molitvenimi nameni, ki vsak dan prispejo v svetišče. Tudi po telefonu, ki ne neha zvoniti niti ponoči.
Svetišče je ostalo brez dohodkov
Silovito širjenje virusa pa je spremenilo tudi družbeno in ekonomsko plat svetišča in tamkajšnje skupnosti. Prekinitev romanj namreč pomeni tudi prekinitev dohodkov, kar postavlja v velike težave družine, ki so se preživljale z različnimi dejavnostmi, povezanimi z verskim turizmom. Situacija postaja vedno bolj negotova, saj je dejavnost popolnoma ustavljena: od hotelov do transporta, od restavracij do preprostih trgovinic s spominki. Samo svetišče zaposluje več kot dva tisoč oseb. Tretjina jih je sedaj izgubila zaposlitev. Kot pravi José Ulysses da Silva, druge rešitve ni bilo: »Izgubili smo darove vernikov in naše trgovine so v celoti zaprte. To je drama za mnoge družine, ki živijo samo od tega.«
Konkretna pomoč vernikov
A po svetu je veliko vernikov, ki so vdani Mariji iz Aparecide, in ravno njihova konkretna pomoč svetišču daje upanje. »Hvala Bogu, ostali so mnogi verniki, ki nam pomagajo. Oni nam omogočajo, da nadaljujemo s prenosi po televiziji in radiu in lahko plačujemo sodelavce. Brez te velike podpore ne bi mogli storiti ničesar,« pove José Ulysses da Silva. Čeprav sta se organizacija in sama struktura svetišča morali spremeniti zaradi zdravstvenega stanja, pa se najgloblje duhovno bistvo svetišča ni spremenilo in temu ostajajo zvesti.
