Leto dni od papeževega obiska Mozambika. Vlagati v kulturo miru
Andreja Červek – Vatikan
Mozambik, ki ga je septembra 2019 obiskal papež Frančišek, se danes sooča z nestabilnostjo in konflikti. Sveti oče je na tamkajšnje razmere spomnil tudi med nedeljskim nagovorom ter prebivalcem zagotovil svojo bližino. »Zahvalimo se Bogu, da je blagoslovil obisk svetega očeta v naši državi. Njegova navzočnost med nami je bila še eno znamenje njegove bližine in solidarnosti za vse Mozambičane, predvsem pa za prizadete v ciklonih Idai in Kenneth ter za žrtve vojne v severnem in osrednjem Mozambiku,« je v pastoralnem pismu zapisal Inácio Saúre, nadškof v Nampuli in podpredsednik Mozambiške škofovske konference.
Zahvalil se je tudi vsem, ki so pomagali pri poteku papeževega obiska, posebej pa izpostavil apostolsko nunciaturo in razne skupine katoliške Cerkve, ki so s svojim neutrudnim delom omogočile uspešno odvijanje dogodkov v Maputu, od 4. do 6. septembra 2019. Omenil je tudi veliko podporo vlade, ki je »pravilno in v celoti razumela občutenje Mozambičanov«.
Nadškof Saúre je v pastoralnem pismu spomnil, da je papež Frančišek pred letom dni prinesel besede spodbude in tolažbe ter nakazal smer za rešitev državne situacije, kjer primanjkuje dejanskega miru. Geslo papeževega obiska »Upanje, mir in sprava« je pomembno tudi danes, saj v sedanjem kontekstu predstavlja dejanski »izvedbeni program«.
Vernikom je nadškof zagotovil, da jih sveti oče ni pozabil, kar je pokazal tudi z letošnjo velikonočno poslanico in blagoslovom Urbi et Orbi (12. april 2020); prejšnjo nedeljo med opoldanskim nagovorom je izrazil svojo bolečino zaradi razmer v Cabu Delgadu (25. avgust 2020), kjer že nekaj let prihaja do napadov s strani islamske policije, 19. avgusta letos pa je po telefonu poklical škofa Luiza Fernanda Lisboo ter mu prav tako zagotovil svojo bližino in veliko zaskrbljenost zaradi težke situacije, ki še kar naprej traja v Cabu Delgadu, ter zagotovil svojo molitev in blagoslov za celoten Mozambik.
Ob koncu pastoralnega pisma je nadškof Saúre še poudaril, da je prizadevanje za mir izziv, ki ga je treba sprejeti s pogumom in z vero, pri tem pa izpostavil, da »zlo ne more nikoli imeti zadnje besede« in da »vse pripomore k dobremu tistim, ki ljubijo Boga«. Kultura miru je proces sprave, ki zahteva spremembo miselnosti pri vsakem človeku. Nujno je nehati z vsemi oblikami nasilja in začeti procese demokratizacije. Prav tako je poudaril potrebo po razorožitvi ter reintegraciji pripadnikov uporniškega gibanja RENAMO ter nujno decentralizacijo oblasti in začetek iskrenih pogovorov, v katerih bodo sodelovali vsi politični in civilni akterji.
»Mi, kot učenci Jezusa, Gospoda miru, želimo nadaljevati in pospeševati kulturo miru v svoji državi, ne samo v govorih, ampak v konkretnem življenju vsakega dne, da bo tako dobra politika v službi miru,« sklene nadškof Saúre.
