Irak se spominja smrti Ragheeda Gannija, mučenca evharistije
Andreja Červek - Vatikan
»Ko v roki držim hostijo, Kristus drži mene in vse nas, združene v njegovi ljubezni,« so bile besede Ragheeda Gannija na evharističnem kongresu v Bariju leta 2005. Dve leti pozneje, na binkošti, 3. junija 2007, takoj po nedeljski sveti maši, ki jo je daroval v svoji župniji Svetega Duha v Mosulu, so ga prijeli vojaki islamske države in ga ubili skupaj z drugimi tremi mladimi diakoni, Basmanom Yousefom Daudo, Wahidom Hanno Ishom in Gassanom Isamom Bidawdom. Okoli njihovih trupel so postavili avtomobile z razstrelivom, da se jim ne bi mogel nihče približati. Šele pozno zvečer je mosulski policiji uspelo dezaktivirati razstreliva in priti do trupel.
»Ne morem zapreti Božje hiše«
Nekatere priče pravijo, da je eden iz skupine ugrabiteljev, preden je ustrelil, Ganniju dejal: »Rekel sem ti, da zapri cerkev. Zakaj tega nisi storil?« In Ganni je odgovoril: »Ne morem zapreti Božje hiše.« Dve leti prej, na srečanju v Bariju, je Ganni rekel: »V mirnih časih se zdi vse samoumevno. Preko nasilja terorizma smo odkrili, da nam evharistija, umrli in vstali Kristus, daje življenje. In to nam pomaga, da vztrajamo in upamo.«
V teku postopek za beatifikacijo
Ragheed Ganni je bil rojen v Karemleshu, majhni vasi na Ninivski planoti, v Iraku. Študiral je inženiring, zatem pa od leta 1996 do 2003 teologijo na Papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega v Rimu. Poleg arabščine je tekoče obvladal italijanski, francoski in angleški jezik ter bil dopisnik za mednarodno agencijo Asia News, ki deluje pod okriljem Papeškega inštituta za zunanje misijone. Med obhajanjem spomina na nove mučence, 22. aprila 2017, v rimski baziliki sv. Bartolomeja, je papež Frančišek nosil Gannijevo rdečo štolo. 1. marca 2018 je Kongregacija za zadeve svetnikov potrdila začetek postopka za beatifikacijo zanj in njegovih treh diakonov. 27. avgusta 2019 se je zaključil postopek na škofijski ravni.
Rebwar Basa: Zares je bil mučenec evharistije
Leta 2017, ob deseti obletnici smrti Ragheeda Gannija, je izšla knjiga z naslovom »Katoliški duhovnik v islamski državi: zgodba duhovnika Gannija«. Napisal jo je njegov učenec, Rebwar Basa, ki je na univerzi v Bagdadu obiskoval njegova predavanja iz ekumenske teologije. Na naslovnici knjige je Gannijeva uničena nagrobna plošča, ki so jo razbili islamski fundamentalisti, a je bila pozneje obnovljena.
Basa zatrjuje, da je bil mučenec evharistije: »Zagotovo ga lahko opredelimo kot novega mučenca evharistije, kajti evharistija je v središču življenja vsakega kristjana in predvsem v življenju duhovnika. Ragheed je to živel v popolnosti: daroval je mašo tudi v najtežjih trenutkih, ko je bilo njegovo življenje ogroženo. Njegova cerkev je bila velikokrat napadena, izgubil je svoje bližnje, svoje vernike, a kljub vsemu je naprej daroval svete maše. Kajti vedel je, da za kristjana brez evharistije ni življenja, ni edinosti, ni občestva s Kristusom in vso Cerkvijo. Zato je Ragheed vedno z radostjo obhajal sveto mašo in dal veliko pričevanje tudi v času preganjanja. Vztrajal je pet let. In njegovo zadnje dejanje je bila sveta maša. Obhajal je svoje vernike in takoj zatem bil ubit skupaj s tremi diakoni. Tako je dal tudi svojo kri za Jezusa, za Cerkev in za svoje vernike. Zares je mučenec evharistije.«
Rebwar Basa pravi, da kri mučencev združuje kristjane kakor Kristusova telo in kri združujeta vse kristjane v obhajanju evharistije. »Ragheed je simbol enosti kakor vsi mučenci Cerkve. V zadnjih letih je bilo v Iraku veliko mučencev kristjanov kaldejske Cerkve, sirsko-katoliške, sirsko-pravoslavne in tudi drugih Cerkva. Mi, iraški kristjani smo hvaležni za njihovo pričevanje in njihovo žrtvovanje ter se jih spominjamo kot Kristusovih pričevalcev in ne kot pripadnikov te ali one Cerkve. Tudi sovražniki kristjanov ne gledajo, če kdo pripada katoliški ali pravoslavni ali protestantski Cerkvi – napadajo kristjane, ker so kristjani. Tudi s tega vidika moramo zato biti še bolj povezani, biti moramo zvesti mučencem, ki so dali svojo kri za Kristusa, in moramo si prizadevati za preseganje ločitev in gledati, kar nas združuje. Kristusova kri nas združuje in iz nas dela eno samo telo. In tudi kri mučencev, ki je seme novih kristjanov, nas združuje.«
Basa spregovori še o razmerah, v katerih živijo danes kristjani v Iraku in Mosulu, ko je islamska država poražena. Situacija je še vedno dramatična, predvsem za manjšine, med katerimi so tudi kristjani. »V Mosulu je trpljenje še večje, kajti skoraj vse je bilo uničeno. Kristjani in ostale manjšine počasi začnejo nadaljevati z življenjem, a žal je še vedno veliko sovraštva in veliko ločitev,« pravi in doda, da so pred nekaj dnevi bila požgana žitna polja, ki jih obdelujejo kristjani. »Žal to ni dobro znamenje, a kristjani Ninivske planote poskušajo iti dalje, ponovno zgraditi, kar je bilo uničeno. Zaupamo v Boga, ki ne zapušča ubogih in zatiranih. Pravičnost in mir bosta na koncu morala priti.« Basa, ki je danes župnik kaldejskih kristjanov v eni od nemških pokrajin, ima v oskrbi 1300 krščanskih družin. Pravi, da je veliko med njimi doživelo preganjanje, nekateri so tudi izgubili svojce v Iraku. Ostajajo zvesti svoji tradiciji, svojemu aramejskemu jeziku in tudi kristjanom, ki so za ohranitev vere dali svoje življenje.
Ob koncu se dotakne še pandemije covida-19 v Iraku. »Pandemija je seveda lahko razlog za edinost v Iraku, kakor po vsem svetu, a lahko je tudi razlog več za ločitev in egoizem. Cerkev v Iraku je solidarna z družbo in sledi vsem navodilom države,« pravi in doda, da je zaenkrat situacija za tamkajšnje kristjane stabilna, kar se tiče pandemije. »Upamo, da bo boj proti covidu-19 priložnost za razmislek o stvareh, ki nas združujejo kot človeška bitja in Božje otroke, da bi širili človekove pravice in pomagali ljudem. Za to tudi molimo. A žal v državah, kjer so konflikti, revščina in mnogi politični in ekonomski problemi, ni lahko kontrolirati stanja pandemije. A če je edinost, lahko premagamo tudi to izredno stanje.«
