"Družba, ki daje več pozornosti branju, ki več bere, je močnejša družba." "Družba, ki daje več pozornosti branju, ki več bere, je močnejša družba."  

Svetovni dan knjige in pogovor z direktorjem Vatikanske založbe

»Beri in nikoli ne boš sam.« To je geslo letošnjega dneva knjige, ki je potekal v četrtek, 23. aprila, že petindvajsetič po vrsti. Tokrat se zaradi pandemije koronavirusa ni bilo mogoče udeležiti sejmov in različnih literarnih srečanj v živo, kljub temu pa so preko interneta potekale in še potekajo različne pobude. P. Giulio Cesareo, direktor Vatikanske založbe, je v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril o pomenu branja za družbo ter izzivih katoliškega založništva.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Svetovna prestolnica knjige 2020: Kuala Lumpur

Unesco je za svetovno prestolnico knjige 2020 izbral malezijsko glavno mesto Kuala Lumpur in sicer zaradi njegove pozornosti do izobraževanja ter družbenega napredka, ki temelji na znanju in branju celotnega prebivalstva. Med projekti, ki so si jih ob tej priložnosti zastavili, je bila izgradnja mesta knjige, posebno kampanjo so namenili potnikom na vlakih ter razširitvi digitalnih storitev. Poleg tega so dostop do narodne knjižnice omogočili tudi osebam s posebnimi potrebami ter v revnih predelih Kuala Lumpurja odprli dvanajst novih knjižnic.

Zakaj je svetovni dan knjige 23. april?

Unesco je leta 1995 za svetovni dan knjige in avtorskih pravic določil 23. april, saj so na ta dan leta 1616 umrli trije velikani literature: Shakespeare, Cervantes in Garcilaso de la Vega. Ob letošnjem jubilejnem dnevu knjige, ki zaradi pandemije poteka na nov način, je Unesco na svoji spletni strani zapisal, da je branje danes pomembnejše kot kdajkoli prej. Z letošnjim geslom še posebej vabijo k branju ter spominjajo, da kdor bere, ni nikoli sam.

Zdravilna moč branja

Čas pandemije, v katerem se soočamo s trpljenjem, skrbmi, z izolacijo ter strahovi je po mnenju mnogih tudi priložnost, da ponovno odkrijemo, da ima branje zdravilno moč. To je bila ena izmed tematik, o kateri je v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril p. Giulio Cesareo, direktor Vatikanske založbe.   

Brezplačne knjige Vatikanske založbe

»Resnično upam, da je tako. Pomembni se mi zdijo nekateri podatki: naš Dikasterij za komunikacijo je dal na primer preko Vatikanske založbe na razpolago brezplačne knjige v pdf formatu, kar je bilo zelo dobro sprejeto med ljudmi. Gre predvsem za knjige, namenjene otrokom, ter za knjige s premišljevanji svetega očeta in z molitvami v tem težkem času. Vidimo, da jih preko interneta prenese veliko ljudi, kar govori o tem, da je prisotna potreba po branju, po odpiranju obzorij. Hkrati pa prav tako vemo, da se založniški sektor sooča s krizo, ki je povezana tudi z ekonomskim položajem – včasih ljudje namreč s težavo kupijo knjige, če pa so na razpolago brezplačno, je to nekaj povsem drugega.«  

Družba, ki več bere, je močnejša družba

Geslo, ki ga je izbral Kuala Lumpur kot svetovna prestolnica knjige, je »Skrbeti za branje, saj je mesto, ki bere, mesto, ki skrbi.« Ob tem je p. Cesareo odgovoril na vprašanje, kakšno vrednost po njegovem mnenju državne institucije dajejo literaturi. »Želim si, da bi se politične pa tudi ekonomske institucije bolj zavedale pomena, saj branje ni le razvedrilo, hobi ljudi z višjo kulturno ravnijo. Družba, ki daje več pozornosti branju, ki več bere, je močnejša družba. Morda je ta čas, ko moramo ostajati doma in v izolaciji, tudi znamenje, da velikokrat ne vemo, kako zapolniti svoj vsakdanjik, kadar ne moremo iti v službo ali v trgovino ali opravljati športnih dejavnosti. Mislim, da je zaželeno, da bi prišlo do novega zavezništva med svetom založništva ter političnimi in ekonomskimi institucijami.«

Covid-19,  elektrošok za katoliško založništvo

Ob koncu pogovora je direktor Vatikanske založbe odgovoril na vprašanje, kakšen je položaj katoliškega založništva, ki mora prinašati sporočilo evangelija ter se hkrati soočati z izzivi multimedialnosti. Dejal je, da je v Italiji katoliško založništvo veliko bolj v krizi od laičnega: »Menim, da je po eni strani razlog za to sprememba interesov javnosti, po drugi strani pa gre verjetno za pomanjkanje ustvarjalnosti s strani katoliških založnikov, ki morda še nismo sposobni ponuditi evangelija v jezikih sodobne multimedialnosti. Resnično si želim, da bi bila ta težava sredi krize, ki jo je prinesel covid-19 neke vrste elektrošok, posebej za nas, katoličane, ter bi nas primoral, da bi o svojem delu, o svojem poslanstvu razmišljali na nov način. Naj na tem mestu omenim enega izmed mnogih stavkov papeža Frančiška, ki me je zelo nagovoril in ga povezujem tudi s tem kontekstom. Dejal je: svet po ali med covidom-19 bo svet, ki bo drugačen, vendar bo vedno svet, ki ga Gospod ljubi.  Menim, da je potrebno sprejeti ta pomen: vse se mora spremeniti, ker se je že spremenilo in se spreminja; in vendar ne bo nič manj mogoče nadaljevati z našim poslanstvom, ki bo sicer zahtevalo več ustvarjalnosti. Vendar pa z ustvarjalnostjo na dan pride tudi tisto, kar je najboljše v projektih, sanjah ter upanjih človeštva. Gre torej za izziv, vendar pa tudi zaupam, da ga bo katoliško založništvo znalo sprejeti, saj je veliko žeje po tem, da bi osmislili to izkušnjo.«

Petek, 24. april 2020, 11:54