Vatican News
Don Bosko je želel vzgojiti mlade, ki bi bili pošteni državljani in dobri kristjani, graditelji mest in verni ljudje Don Bosko je želel vzgojiti mlade, ki bi bili pošteni državljani in dobri kristjani, graditelji mest in verni ljudje 

Pogovor s predstojnikom salezijanske skupnosti v Vatikanu

Tudi v vatikanski stvarnosti je prostor, kjer se živi duha don Boska, čigar god obhajamo danes. Več o tem je v intervjuju za časopis L'Osservatore Romano povedal Francesco Fontana, ki je od lanskega septembra predstojnik salezijanske skupnosti, ki v Vatikanu ohranja živo duhovno dediščino svojega ustanovitelja.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Don Bosko: oče, zgled vzgojitelja

Najprej je odgovoril na vprašanje, kdo je zanj sv. Janez Bosko. Dejal je, da je zanj resnično oče, česar se še bolj zaveda ob pogledu na 50 let življenja pri salezijancih. V tem času je delal v različnih okoljih, tako na področju mladinske pastorale kot v šoli, z animatorji in v vzgoji na splošno. Pri vsem tem je zanj ključnega pomena slediti don Boskovemu zgledu vzgojitelja, ki je našel odgovore na temeljna vprašanja mladih ter jim podaril evangelij življenja preko pedagogike dobrote.

Spremembe na področju vzgoje

Fontana je v nadaljevanju pogovora spomnil na pobudo papeža Frančiška glede priprave novega globalnega vzgojnega dogovora. Po njegovem mnenju se sveti oče zaveda dejstva, da so v preteklosti družina, šola in sama družba poskrbele za celotno vzgojo mlade osebe. Včasih tako ni bilo prostora za druge vzgojne ali tudi nevzgojne vplive, medtem ko je danes situacija drugačna. Zato moramo računati tudi na druge dejavnike, ki imajo pogosto lahko bistveno večjo težo kot sama družina ali šola. Sredstva družbenega obveščanja so se iz sosledja informacij spremenila v prave vzgojne mreže, prav tako tudi okolje, kjer se preživlja prosti čas. To je po Fontanovih besedah dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati in vključiti tudi v novi globalni vzgojni dogovor.

Don Boskova vzgoja: pošteni državljani in dobri kristjani

Pri tem spomni, da je don Bosko želel vzgojiti mlade, ki bi bili pošteni državljani in dobri kristjani, graditelji mest in verni ljudje. Kot je dejal novi predstojnik salezijanske skupnosti v Vatikanu, lahko ta načrt pomaga tudi današnjim vzgojiteljem soočati s pogumom in zaupanjem izzive, ki nam jih predstavljajo današnji mladi in družba. Mlade je po njegovem mnenju potrebno postaviti v središče, jim pomagati, da postanejo protagonisti prihodnosti, nanje gledati z Jezusovimi očmi, se jim približati s srcem dobrega Pastirja.

Pri vzgoji je pomembno skupinsko delo

Fontana nato poudari, da je pri vzgoji prav tako pomembno skupinsko delo. Vsega namreč ne moremo storiti sami in v skupini se zmaga, posebej na vzgojnem področju, vendar pa mora vsak dobro opraviti svoj del. Če pozabimo na to, da je poslanstvo, ki nam je zaupano, skupno služenje, formacija ne bo uspešna in ne bo pomagala mladim, da bi postali v polnosti osebe; zrele, inteligentne, ki razumevajo svojo prihodnost in znajo biti srečne ter odpreti svoje srce Jezusu.

Vzgoja in evangelizacija povezani?

Nekateri menijo, da vzgoja in evangelizacija nista povezani, vendar pa Fontana spomni, da temu ni tako ter da spodbujata celostno in skladno rast mladih. Vzgojni kontekst je tako obogaten z evangelizacijo, ki odpira obzorja polnosti.

Raznoliko delo salezijancev v Vatikanu

Ob koncu pogovora pa je predstojnik salezijancev v Vatikanu povedal, kakšna je vloga te skupnosti. V preteklosti so bili namreč njeni člani zaposleni v vatikanski tiskarni, na časopisu L'Osservatore Romano in fotografski službi, danes pa so v službi papežu in Svetemu sedežu na drugačen način: dva izmed njih delata na Državnem tajništvu, eden na Dikasteriju za služenje celostnemu človeškemu razvoju, eden na Dikasteriju za komunikacijo, Fontana pa je kaplan Uprave varnostne službe in civilne zaščite ter odgovoren za duhovno animacijo osebja Vatikanskih muzejev. Ta »nov in drugačen način« prisotnosti v Vatikanu je po njegovem mnenju še močnejša spodbuda, da bi delovali v salezijanskem duhu v vsakem okolju, kjer se nahajajo, pozorni na vzgojni način, ki je značilen za njihovo karizmo.  

Petek, 31. januar 2020, 15:03