Muslimani v Kašmirju molijo po tem, ko je indijska vlada sporočila, da bo tej pokrajini odvzela poseben status Muslimani v Kašmirju molijo po tem, ko je indijska vlada sporočila, da bo tej pokrajini odvzela poseben status 

Škof Džamu-Šrinagarja o situaciji v Kašmirju

V tako težkem obdobju zgodovine Kašmirja je »bolj kot kdajkoli prej potrebno ponovno pričeti s konstruktivnim dialogom ter tako preprečiti nov konflikt.« S temi besedami je msgr. Ivan Pereira, ki vodi škofijo Džamu-Šrinagar v Kašmirju, v pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano izrazil svojo zaskrbljenost in poziv odgovornim, da bi storili potrebno korake v trenutni situaciji.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kašmir že desetletja sporna točka med Indijo in Pakistanom

Kašmir je področje, ki je že desetletja ena izmed spornih točk med Indijo in Pakistanom. Naj spomnimo, da je prejšnji teden indijska vlada sklenila, da bo spremenila člen ustave, ki določa poseben status Kašmirja. Le-ta tako po novem ne bo imel več delne avtonomije, ampak bo spadal neposredno pod nadzor indijske zvezne vlade.

Škofija Džamu-Šrinagar: 70.000 vernikov, 70 duhovnikov

V škofiji Džamu-Šrinagar živi približno 70.000 vernikov, med njimi je okoli 70 škofijskih duhovnikov in redovnikov. Gre za edino področje v Indiji, kjer so muslimani v večini (68% izmed 14,5 milijonov prebivalcev). Katoličani na tem področju predstavljajo izrazito manjšino; največ jih je v mestu Džamu, medtem ko je v mestih Šrinagar in Baramullah 50 oz. 30 katoliških družin.

Napeta situacija, a ne za posredovanje OZN

Škof Pereira je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi zelo napete situacije v Kašmirju. Sklepu indijske vlade o ukinitvi njegovega posebnega statusa so namreč sledili množični protesti, uvedba policijske ure, aretirali pa so tudi najmanj 500 protestnikov, medtem ko so nekateri prebivalci zbežali. Poleg tega je povečano število vojakov, ki varujejo ulice in predvsem vasi ob t.i. »nadzorni liniji«, kakor se imenuje neuradna meja med indijskim in pakistanskim Kašmirjem. Kljub temu pa msgr. Pereira meni, da v tem trenutku posredovanje Organizacije združenih narodov ni potrebno ali primerno, saj gre v primeru Kašmirja že od vsega začetka za bilateralno vprašanje med Indijo in Pakistanom. Obe državi bi morali po njegovem prepričanju pokazati prizadevanje ter ponovno odpreti bilateralne pogovore.

Najprej ponovno vzpostaviti medsebojno zaupanje

»Vendar pa je najprej potrebno ponovno vzpostaviti vzdušje medsebojnega zaupanja, saj bo sicer vsak poskus zaman,« je nadaljeval škof ter voditelje pozval, naj podajajo mirne izjave, da ne bi še bolj razvnemali čustev. Pri tem je navedel primer indijskega premierja Narendre Modija, ki je dejal, da se je indijska vlada odločila odvzeti poseben status Kašmirju zato, ker ga je Pakistan izkoristil za širjenje terorizma. To, po škofovih besedah, pomeni prilivanje olja na ogenj in je zelo škodljivo. Medtem ko je za modro označil potezo pakistanskega premierja Imrana Khana, ki je dejal, da »vojaška rešitev ni izbira« ter tako za razrešitev vsakršnega spora dal absolutno prednost sredstvom diplomacije in politike.

Potrebno je prizadevanje obeh stvari

»Obe strani se morata ponovno zavedati, da morata posredovati in graditi mir, ki je največja dobrina za ljudstvo ter za vse človeštvo. Sredstva in načine za pospeševanje miru v družbi, v Indiji in Pakistanu, ki imata skupne kulturne korenine, je potrebno iskati skupaj s pripadniki vseh verstev. Vsi ljudje si namreč v svojem srcu želijo miru, saj je le-ta najgloblje hrepenenje vsakega izmed nas. Vsi želimo občutiti sadove miru v svojem osebnem, družinskem in skupnostnem življenju, pa tudi v državi sámi. Mir je vir blagostanja in je torej cilj vsakega političnega dejanja. Mir je koristen za vse in je neprecenljiv zaklad,« je še poudaril škof Džamu-Šrinagarja.

Iskati poti za dolgotrajen mir v Kašmirju

Prav tako je povabil k molitvi za to, da bi mogli preko »poti konstruktivnega dialoga ter obnovljenega ozračja in bratstva z ustvarjalnostjo iskati primerne poti in načine za dolgotrajen mir v Kašmirju. Le-ta je dragocen zaklad, ki ga moramo varovati za prihodnost naše mladine,« je sklenil msgr. Pereira.

Ponedeljek, 12. avgust 2019, 12:16