Azija: Petdeset let katoliškega Radia Veritas Asia
Andreja Červek – Vatikan
V mislih in srcih mnogih ljudi so še vedno besede manilskega nadškofa Jaimeja Sina, ki so leta 1986 odmevale na frekvencah Radia Veritas. Z žalostjo je govoril o protestu, molitvi, miru. Gre za besede, ki so del narodne zgodovine in so bile odločilnega pomena za filipinski narod, ki se je boril za osvoboditev izpod diktatorstva Ferdinanda Marcosa. Februarja 1986 so se ljudje podali na manilske ulice in napolnili glavno Avenijo Epifanio de los Santos. Protest se je v zgodovino zapisal kot »revolucija rožnih vencev«, kajti na milijone oseb je z vero in molitvijo korakalo proti predsedniški palači in generala prisililo v beg, s tem pa odprlo vrata za demokracijo. To je samo eno od mnogih zgodovinskih obdobij, ki pripovedujejo o pomembni vlogi katoliškega Radia Veritas Asia, ki je nastal leta 1969 s preroškim poslanstvom oznanjevanja evangelija na azijski celini.
Radio, ki petdeset let oddaja v osemnajstih azijskih jezikih, je bil odločilno sredstvo za ohranjanje žive vere v okolju, kjer so verniki doživljali politično, družbeno in versko preganjanje in zatiranje. Tako so na primer v sedemdesetih letih, zahvaljujoč programom na kratkih valovih, vietnamski verniki, ki so živeli na podeželju ali goratih predelih v notranjosti države, lahko sodelovali pri maši v svojem maternem jeziku. Pomanjkanje duhovnikov je bilo veliko ali pa so ti bili nadzorovani s strani komunističnega režima in s tem imeli omejeno svobodo gibanja. V tistem obdobju je Vietnam bila ena najrevnejših držav na svetu, kjer so se ljudje spoprijemali s skrajno revščino, z naravnimi nesrečami, z boleznimi, s socialnimi problemi ter tudi z omejevanjem svobode. Programi na Radiu Veritas so pomagali ohranjati živo upanje v majhnih skupnostih, ki so živele v stiski in izključenosti.
Tudi v Mjanmaru, ki je bil več desetletij pod diktaturo Neja Wina, so katoliške skupnosti živele v veliki izoliranosti pred zunanjim svetom. Njihov stik z ostalimi Cerkvami v Aziji ter z življenjem in delovanjem Svetega sedeža je zagotavljal ravno Radio Veritas. Izpostaviti je treba tudi pastoralno oskrbo različnih jezikovnih skupnosti v Indiji ali vernikov v Pakistanu, državi z muslimansko večino, kjer so lahko katoliške skupnosti, razpršene po ruralnih področjih, hranile svojo vero s programi v jeziku urdu, kot so svetopisemske kateheze, komentiranje evangelija ali poučevanje o družbenem nauku Cerkve.
Leta 1958, pet let preden je drugi vatikanski koncil izdal dekret o množičnih medijih, je skupina stotih azijskih škofov iz različnih držav začela razmišljati o ustanovitvi radijske postaje, ki bi jo vodila Cerkev ter tako pomagala širiti blagovest na prostrani in zelo raznoliki azijski celini. Bile so to sanje, ki so hotele odgovoriti na Jezusovo naročilo o oznanjevanju evangelija na vseh koncih sveta. Potrebnih je bilo približno deset let priprav in organizacije ter odločilna ekonomska podpora s strani Nemške škofovske konference, da je začetni načrt dobil konkretno obliko in se tudi uresničil.
Za sedež radia so bili izbrani Filipini, edina azijska država s katoliško večino (približno 80 odstotkov).
Novembra 1970 je papež Pavel VI. med svojim apostolskim potovanjem v Vzhodno Azijo, Oceanijo in Avstralijo blagoslovil pobudo in vernikom spregovoril o pomembnosti Radia Veritas: »Upamo, da bo po njem prišel do vas Kristusov nauk in dvignil vaše duše k Bogu ljubezni in resnice; da bo med vami poslušalci spletel vezi evangeljske ljubezni, da boste postali občutljivi za veselje in upanje, žalost in stiske vseh, predvsem pa najrevnejših, ter tako začeli skupaj graditi pravičnejšo in solidarnejšo družbo.«
Kakor pravi sedanji predsednik Radia Veritas Anton Pascual, je radio »znal majhnim skupnostim vernikov, različnih okolij, jezikov, kultur in narodnosti, prinašati kulturo življenja in miru, s tem ko je govoril o družbenih, verskih, moralnih, vzgojnih, informativnih in medverskih vsebinah, pri tem pa vedno spodbujal dialog med različnimi verskimi tradicijami. Praznovati naš jubilej,« dodajal Pascual, »nam danes pomaga poudariti našo stalno predanost v oznanjevanju Kristusove resnice, v zvestobi evangeliju in papeževemu nauku.« V zadnjem času ni manjkalo programov o temah, ki bi lahko prispevale tudi k človeškemu razvoju in podpori krščanskih skupnosti, kot so na primer podjetništvo, opismenjevanje, kmetijski razvoj.
Ob praznovanju petdesete obletnice Radia Veritas Asia so se v Manili zbrali škofje in predstavniki Zveze konferenc azijskih škofov. V prostorih radia, ki se nahaja na griču Quezon City (gre za eno od dvanajstih območij, ki sestavljajo ogromno prestolnico Manilo), so postavili spominsko ploščo in odprli muzej. A pot Radia Veritas se ne končuje na lovorikah preteklosti. Danes se prilagaja novim tehnologijam in sprejema digitalne novosti, medtem ko še vedno oddaja na kratkih valovih za različne države azijske celine. Navzoč je seveda tudi na različnih socialnih omrežjih, da bi tako evangeljsko oznanilo doseglo vedno več katoliških vernikov, ki živijo v Aziji.
