Letošnji simpozij pravoslavne duhovnosti v samostanu Bose o razločevanju

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Vzgoja za Božjo potrpežljivost in Njegove čase, ki niso naši

Sveti oče v telegramu spomni, da se je za pristno razločevanje, ki ga sveti Pavel predstavi kot enega izmed darov Duha, potrebno vzgajati za Božjo potrpežljivost ter za Njegove čase, ki niso naši. Sveti oče udeležencem zaželi, da bi mogli dnevi bratskega soočanja pomagati pri iskanju kriterijev za osebno in skupnostno razločevanje, ki sta potrebna za to, da bi dosegli spoznanje Božje volje, v kateri prebiva vsa polnost življenja. Papež ob koncu sporočila udeležencem simpozija v samostanu Bose zagotovi svoj molitveni spomin, prosi za molitev zase ter jim z veseljem podeli apostolski blagoslov.

Otvoritveno srečanje: P. Enzo Bianchi, škof Irinej

Srečanja se udeležujejo duhovniki in svetovno znani strokovnjaki, pa tudi ekumenske delegacije. Otvoritveno srečanje sta vodila p. Enzo Bianchi, ustanovitelj samostana Bose, in Irinej, pravoslavni škof Sacramenta, ki sta predstavila svetopisemsko in zgodovinsko razsežnost razločevanja.

Kardinal Kurt Koch: Duhovni, teološki, pastoralni vidik

Med prvimi govorniki je bil tudi kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani. V svojem nagovoru je predstavil trojni vidik razločevanja: duhovni, teološki in pastoralni. Poudaril je, da je potrebno ponovno položiti roke v Kristusove rane, kakor je to storil sv. Tomaž, da bi okrepili vero ter poskušali v polnosti odkriti ranjeno človeštvo.

Patriarh Bartolomej: Razločevanje je lastno življenju Cerkve

Svoj prispevek je na simpozij pravoslavne duhovnosti poslal tudi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej, ki opiše razločevanje kot element, ki je lasten življenju Cerkve; poimenuje ga »zelo dragocen dar Boga, njenega utemeljitelja,« in cerkvena vrlina, ki »bogati in navdihuje vse izraze in področja pričevanja Cerkve v svetu«. Poleg tega pa je po njegovih besedah razločevanje tudi »poznavanje lastnih omejenosti in lastne stvarnosti greha.« Bartolomej še poudari, da se »celotno življenje Cerkve razvija kot razločevanje. Le-to je potrebno za to, da bi mogli ohraniti pristno tradicijo in v našem času dati lepo pričevanje, ki ga želi Kristus. Prav tako predpostavlja evangelizacijo sveta, ki pa ne sme biti nasilna, ampak storjena v svobodi, ljubezni in spoštovanju kulturne identitete posameznikov in ljudstev. Nenazadnje pa je razločevanje potrebno pri želji po pospeševanju dialoga med kristjani in z nekrščanskimi religijami, kot tudi pri organizaciji skupnih pobud in dejavnosti, ki zadevajo sodobne pereče probleme.«    

Patriarh Kiril: Razločevanje je največji dar božje milosti

Moskovski patriarh Kiril je v telegramu, ki ga je podpisal metropolit Hilarion, zaželel, da bi simpozij v samostanu Bose »z novo močjo kristjane spomnil na temeljna asketska načela pravilnega duhovnega razvoja vsake osebe in družbe kot celote.« Nadalje poudari, da je v »patrističnih spisih duhovno razločevanje pogosto opredeljeno kot vir in korenina vseh kreposti, največji dar božje milosti, saj pomaga človeku živeti po Božji volji ter ga varuje pred zahrbtnim zapeljevanjem hudiča.« Po Kirilovih besedah je to še posebej pomembno v današnjem svetu, v katerem smo vsak dan izpostavljeni ogromni količini informacij, sredi katerih se ni vedno lahko orientirati. Človeku je tako pogosto vsiljen način življenja, ki je težko združljiv s krščanskim naukom. Zato je poslanstvo Cerkve v sodobnem svetu naučiti mlade generacije razlikovati med dobrim in slabim, med resnico in lažjo; med tem, kar je resnično vredno in banalnim. Patriarh Kiril ob koncu sporočila zapiše, da lahko skupno delo v tej smeri pomembno pripomore k sodelovanju med Cerkvami pri oznanjevanju Kristusovega evangelija svetu.