Jurkovič: Govoriti o prihodnosti dela pomeni misliti na mlade
Andreja Červek - Vatikan
Stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN v Ženevi, Ivan Jurkovič, poziva k obveznemu premisleku o pomenu dela v okviru izzivov današnjega sveta. Na 107. zasedanju Mednarodne organizacije dela (MOD), ki poteka v Ženevi do 8. junija, je nadškof Jurkovič včeraj poudaril, da je treba investirati v mlade in zagotoviti enako dostojanstvo, pravice in plačilo za ženske, da bi se tako pospeševala bolj inkluzivna družba.
Po Jurkovičevih besedah je pomembno »obnoviti avtentično vrednost dela, ki je bistveni izraz človeške osebe in sredstvo, s katerim oseba lahko realizira samo sebe«. To je tudi način, s katerim se lahko »gradi inkluzivna družba, ki človeškega napredka ne meri samo z ekonomsko rastjo in s kopičenjem materialnega bogastva«.
Delo in socialna pravičnost se namreč nahajata pred velikimi spremembami sedanjega sveta. In ravno tej temi se je Mednarodna organizacija dela veliko posvečala v zadnjih dveh letih, tudi v okviru praznovanja stoletnice ustanovitve prihodnje leto. Pojavi, kot so globalizacija trga in tehnološke inovacije, a prav tako svetovna finančna nestabilnost, ekonomska neravnovesja, demografske tendence in klimatske spremembe, radikalno spreminjajo svet dela. Kot je zatrdil Jurkovič, to »zahteva resen premislek o pomeni dela za ekonomijo, družbo in politiko, predvsem pa v povezavi z novimi izzivi, ki jih ustvarja tehnološki napredek s svojimi močnimi družbenimi in tudi etičnimi posledicami«.
»Govoriti o prihodnosti dela v takšnem kontekstu pomeni predvsem misliti na mlade. Da bi ustvarili trajnostno prihodnost je nujno vključiti mlade generacije, ki pa so – paradoksalno – vedno bolj izrinjene iz proizvajalnih procesov,« je poudaril nadškof. Svetovna ekonomska rast očitno ni sposobna ustvarjati kvalitetna nova delovna mesta za mlade, ki bi morali biti glavni protagonisti celotnega procesa.
Nadškof Jurkovič je v govoru izpostavil potrebo po zagotovitvi dostojnega in ustrezno plačanega dela za vse, kar pomeni zagotoviti enake pravice tako moškim kot ženskam. Eden od glavnih vozlov, ki jih je treba razvezati na tem področju, je, da »se delavkam zagotovi uskladitev družine in dela, zavedajoč se pri tem, da je družina temeljna celica družbe in torej mora biti zaščitena«. Dodal je, da če družba danes ne priznava družbene vrednosti dela in vloge ženske v družini, diskriminacija žensk ne bo nikoli presežena. Vatikanski predstavnik je med drugim še izpostavil izobrazbo. Po njegovih besedah se je z zagotovitvijo izobrazbe deklicam in ženskam mogoče boriti proti diskriminaciji. Ženske so prav tako družbena kategorija, ki je najbolj izpostavljena prisilnemu delu, modernim oblikam suženjstva in trgovine z ljudmi.
