Papež Frančišek se je v dvorani Pavla VI. srečal s podjetniki in podjetnicami italijanskega združenja Confindustria. Papež Frančišek se je v dvorani Pavla VI. srečal s podjetniki in podjetnicami italijanskega združenja Confindustria. 

Papež podjetnikom: Pogoja za vstop v nebeško kraljestvo sta tudi podelitev in ustvarjanje delovnih mest

Papež Frančišek je v ponedeljek, 12. septembra, sprejel v avdienco v dvorani Pavla VI. okoli 4600 podjetnikov in podjetnic italijanskega združenja Confidustria. Sveti oče je nakazal nekatere pogoje, da podjetnik vstopi v nebeško kraljestvo. Med temi sta zelo pomembna podelitev dobrin s skupnostjo, kar pomeni plačevanje davkov in dajatev ter ustvarjanje delovnih mest.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Spoštovani podjetniki in podjetnice, dober dan in dobrodošli!
Zahvaljujem se predsedniku za pozdrav in uvod. Veseli me, da vas lahko srečam in preko vas nagovorim svet podjetnikov, ki so bistvena sestavina za gradnjo skupnega dobrega, so primarni motor razvoja in blaginje.

To obdobje ni enostavno za vas in za vse. Zelo trpi tudi poslovni svet. Pandemija je močno preizkušala številne proizvodne dejavnosti, ranjen je bil celoten gospodarski sistem. In k temu je dodana še vojna v Ukrajini, s posledično prihajajočo energetsko krizo. V teh krizah trpi tudi dober podjetnik, ki je odgovoren za svoje podjetje, za delovna mesta in ki v sebi čuti negotovost in tveganja. Na trgu so »plačanski« podjetniki in podjetniki, podobni dobremu pastirju (prim. Jn 10,11-18), ki trpijo enako kot njihovi delavci, ki ne bežijo pred številnimi volkovi, ki krožijo naokoli. Ljudje znajo prepoznati dobre podjetnike. To smo videli tudi pred kratkim, ob smrti Alberta Balocca. Celotna podjetniška in civilna skupnost je bila užaloščena in je izrazila svoje priznanje in spoštovanje.

Cerkev je že od vsega začetka sprejemala v svoje naročje tudi trgovce, predhodnike sodobnih podjetnikov. V Svetem pismu in v evangelijih je govora o delu, trgovini, med prispodobami pa so tudi tiste, ki govorijo o novcih, posestnikih, upraviteljih, o kupljenih dragocenih biserih. Usmiljeni oče v Lukovem evangeliju (prim. 15,11-32) se nam kaže kot bogat človek, posestnik. Usmiljeni Samarijan (prim. Lk 10,30-35) bi lahko bil trgovec. On je namreč tisti, ki poskrbi za oropanega in ranjenega človeka, nato pa ga zaupa drugemu poslovnežu, hotelirju. Zelo pomembna sta »dva denarija«, ki ju Samarijan v naprej da hotelirju, kajti v evangeliju ni samo trideset Judovih denarijev; ne samo tisti. Dejansko se lahko isti denar, včeraj kot danes, uporabi za izdajo in prodajo prijatelja ali za rešitev žrtve. To vidimo vsak dan, ko Judov denar in usmiljeni Samarijan sobivata na istih trgih, na istih borzah, na istih trgih. Gospodarstvo raste in postane človeško, ko denar Samarijanov postane večji od Judovega.

A življenje podjetnikov v Cerkvi ni bilo vedno lahko. Ostre besede, ki jih Jezus uporablja glede bogatašev in bogastva, tiste o kameli in šivankinem ušesu (prim. Mt 19,23-24), so se včasih prehitro razširile na vsakega poslovneža in vsakega trgovca, izenačile s tistimi prodajalci, ki jih je Jezus izgnal iz templja (prim. Mt 21,12-13). V resnici je lahko trgovec, podjetnik tisti, ki hodi za Kristusom, prebivalec njegovega Kraljestva. Postavlja se vprašanje: kakšni so pogoji, da podjetnik vstopi v nebeško kraljestvo? In dovolil si jih bom nakazati.

Prvi je podelitev. Bogastvo po eni strani zelo pomaga v življenju, res pa je tudi, da ga pogosto zaplete. Ne le zato, ker lahko postane idol in neusmiljeni gospodar, ki dan za dnem prevzema vse življenje. Zapleta se tudi zato, ker bogastvo zahteva odgovornost: ko imam sredstva, sem odgovoren, da obrodijo sadove, da jih ne zapravim, da jih uporabim za skupno dobro. Takrat bogastvo okoli sebe ustvarja zavist, klevetanje, pogosto nasilje in zlobo. Jezus nam pravi, da je bogatemu človeku zelo težko priti v Božje kraljestvo, da, težko, a ne nemogoče (prim. Mt 19,26). Pravzaprav poznamo bogate ljudi, ki so bili del prve Jezusove skupnosti, na primer Zaheja iz Jerihe, Jožefa iz Arimateje ali nekatere žene, ki so podpirale apostole s svojim premoženjem. V prvih skupnostih so bile ženske in moški, ki niso bili revni; in v Cerkvi so vedno bili premožni ljudje, ki so zgledno sledili evangeliju: med njimi tudi podjetniki, bankirji, ekonomisti, kot sta blažena Giuseppe Toniolo in Giuseppe Tovini. Za vstop v nebeško kraljestvo, se ne zahteva od vsakega, da se sleče kot trgovec Frančišek Asiški. Nekateri, ki imajo bogastvo, so poklicani, naj ga delijo z drugimi. Podelitev je drugo ime za evangeljsko uboštvo. In pravzaprav druga velika ekonomska podoba, ki jo najdemo v Novi zavezi, je občestvo dobrin, kot to pripovedujejo Apostolska dela: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša [...],vse jim je bilo skupno […]. Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja«(4,32-34).

Kako lahko danes živimo ta evangeljski duh podelitve? Oblike so različne in vsak podjetnik lahko najde svojo, glede na svojo osebnost in ustvarjalnost. Ena od oblik podelitve je filantropija, torej darovanje skupnosti na različne načine. In tukaj se vam želim zahvaliti za vašo konkretno podporo ukrajinskemu ljudstvu, zlasti razseljenim otrokom, da lahko hodijo v šolo. Hvala vam! Toda zelo pomembni načini v sodobnem svetu in v demokracijah so davki in dajatve, ki so pogosto nerazumljeni načini podelitve. Fiskalni pakt je srce družbenega pakta. Davki so tudi oblika podelitve bogastva, tako da to postane skupna dobrina, javne dobrine: šola, zdravje, pravice, oskrba, znanost, kultura, dediščina. Seveda morajo biti davki pravični, primerni, določeni na podlagi plačilne sposobnosti vsakega posameznika, kot je navedeno v italijanski ustavi (glej 53. člen). Davčni sistem in uprava morata biti učinkovita in ne podkupljiva. Davkov ne bi smeli imeti za nasilno prisvajanje. So visoka oblika podelitve dobrin, so srce družbenega pakta.
---
Drugi način podelitve je ustvarjanje dela, delovnih mest za vse, še posebej za mlade. Mladi potrebujejo vaše zaupanje in vi potrebujete mlade, saj podjetja brez mladih izgubljajo inovativnost, energijo in navdušenje. Delo je bilo vedno ena od oblik podelitve bogastva v skupnosti. S tem ko zaposlujete ljudi, že razdeljujete svoje premoženje, že ustvarjate skupno bogastvo. Vsako novo ustvarjeno delovno mesto je dinamičen način podelitve bogastva. V tem je središčno mesto dela v gospodarstvu in njegovo veliko dostojanstvo. Danes s tehnologijo tvegamo, da bi pozabili na to veliko resnico. Če novi kapitalizem ustvarja bogastvo, ne da bi ustvaril delovna mesta, zapade ta pomembna dobra funkcija bogastva v krizo.

Ponedeljek, 12. september 2022, 17:01