Sveti oče francoskim duhovnikom: S Kristusom ste lahko apostoli veselja

Andreja Červek – Vatikan

Zavod sv. Ludvika, ki se nahaja v središču Rima, lahko po papeževih besedah s svojim pričevanjem o življenju ljudem sporoča evangeljske vrednote, ki pripadajo raznoliki in solidarni bratski skupnosti, zlasti kadar gre kdo skozi težke trenutke. »Vaše bratsko življenje in vaše različne obveznosti namreč lahko dajo čutiti zvestobo Božje ljubezni in njegovo bližino.« Papež je spomnil na leto, posvečeno sv. Jožefu, ter povabil k odkrivanju obraza tega »moža vere, nežnega očeta, vzornika zvestobe in zaupne izročitve Božjemu načrtu«. »Z Jožefom smo poklicani, da se vrnemo k izkušnji preprostih dejanj sprejemanja, nežnosti in darovanja sebe.«

Oblikovati skupnost veselja in nežnosti

Opozoril je na skušnjavo, ki se vedno pojavlja v življenju skupnosti, da bi se namreč ustvarile majhne zaprte skupine, da bi se izolirali, kritizirali in slabo govorili o drugih, se imeli za večvredne in pametnejše. »Da bi lahko vedno sprejemali drug drugega kakor dar,« je zaželel papež. »V bratstvu, ki se ga živi v resnici, iskrenosti odnosov in življenju molitve, lahko oblikujemo skupnost, v kateri lahko dihamo zrak veselja in nežnosti.«

Bodite pastirji z ''vonjem po ovcah''

Zbrane duhovnike je spodbudil, naj »dragocene trenutke delitve in skupne molitve« živijo »z dejavnim in radostnim sodelovanjem«: »Duhovnik je človek, ki v luči evangelija okoli sebe širi Božji okus in prinaša upanje v nemirna srca.« Študij, ki ga opravljajo na različnih rimskih univerzah, jih pripravlja na njihove prihodnje naloge kot pastirjev in jim pomaga bolje razumeti resničnost, v kateri so »poklicani oznanjati evangelij veselja«. »Vendar pa se ne odpravite na teren, da bi uporabili teorije, ne da bi upoštevali okolje, v katerem se nahajate, in osebe, ki so vam zaupane. Želim vam, da bi bili pastirji z ''vonjem po ovcah'', osebe, ki znajo živeti, se smejati in jokati s svojimi ljudmi, z eno besedo, z njim komunicirati.« Papež je izrazil zaskrbljenost, ko se razmišlja o duhovništvu, kot da bi šlo za neko laboratorijsko stvar: »O duhovniku se ne more razmišljati zunaj svetega Božjega ljudstva. Službeno duhovništvo je posledica krstnega duhovništva svetega Božjega ljudstva. Tega ne pozabite. Če razmišljate o duhovništvu, ki je izolirano od svetega Božjega ljudstva, to ni katoliško duhovništvo in niti krščansko. Slecite sami sebe, svoje predsodke, sanje o veličini, samopotrjevanje, da bi v središče svojih vsakodnevnih skrbi postavili Boga in osebe.«

Ne bojte … z Njim ste lahko apostoli veselja

Frančišek je francoske duhovnike v nadaljevanju povabil, naj imajo »vedno prostrana obzorja«, naj sanjajo o »Cerkvi, ki bo v celoti služila«, o »svetu, ki bo bolj bratski in solidaren«. K temu lahko prispevajo svoj delež. »Ne bojte se biti drzni, tvegati, iti naprej, saj vse zmorete s Kristusom, ki vam daje moč. Z Njim ste lahko apostoli veselja in v sebi gojite hvaležnost, da služite bratom in sestram ter Cerkvi. In skupaj z veseljem gre smisel za humor. […] Kot duhovniki ste bili maziljeni z oljem veselja, da bi mazilili z oljem veselja. Samo če ostanete ukoreninjeni v Kristusu, lahko doživite veselje, ki vas spodbuja k osvajanju src. Duhovniško veselje je vir vašega delovanja kot misijonarjev vašega časa.«

Gojiti hvaležnost

Ob koncu jih je sveti oče povabil, naj gojijo hvaležnost: »Hvaležnost Gospodu za to, kar ste drug za drugega. Ob vaših omejitvah, slabostih in stiskah vas vedno spremlja ljubeč pogled, ki vam daje zaupanje. Hvaležnost je vedno močno orožje, ki nam omogoča, da v trenutkih razočaranja, osamljenosti in preizkušenj ohranimo plamen upanja.«