Frančišek mladim iz Codogna: Vi ste sedanjost družbe

Andreja Červek – Vatikan

S svetim očetom so se danes srečali vodstvo in dijaki Inštituta Ambrosoli iz italijanskega mesta Codogno, kjer se je lani začelo širjenje covida-19 in s tem epidemija v Evropi. Šola Ambrosoli sredi te »težke preizkušnje predstavlja znamenje upanja«, kot je dejal papež.  Najprej zato, ker je vzgojno-izobraževalna ustanova »par excellence«. In tudi zato, ker gre za tehnično-poklicni inštitut, ki mlade neposredno pripravlja na delo. »In ravno delo, zaposlitev, je ena od žrtev te pandemije,« je dejal papež in pripomnil, da so »dvojno znamenje upanja«.

»V teh mesecih sem prejel novice o mnogih zelo pozitivnih izkušnjah, ki so jih doživele skupine učiteljev in učencev v Italiji in drugih državah. Izkušnje, ki kažejo, da ko se skrbnost učitelja sreča s ''sanjami'' učencev, ni virusa, ki bi jih lahko ustavil! Fantje in dekleta imate v sebi moč, željo, ki z modrim in gorečim spodbujanjem in spremljanjem odraslih, prinaša presenetljive sadove.« Potrebujemo namreč učitelje, ki so »mojstri« v najplemenitejšem pomenu besede.

Inštitut Ambrosoli v ospredje postavlja »vez med učenjem in delovanjem, med študijem in dejavnostjo, med ''glavo'' in ''rokami''«. Manjka še »srce«. Papež je spomnil na tri vrste jezikov: jezik glave, srca in rok. Te tri razsežnosti morajo v šoli biti vedno v medsebojnem delovanju, saj so povezane v osebi, na življenjski poti. Glava, srce in roke: krog, ki mora biti vedno odprt in dinamičen,« je izpostavil Frančišek.

Odnosna razsežnost med dijaki in tudi z njihovimi učitelji je v dolgih mesecih učenja na daljavo trpela, pri čemer je papež zbranim zaželel, da bi jo sedaj lahko popolnoma oživeli. »A prav tako vas vabi, da se iz tega pomanjkanja tudi nekaj naučite: da vas v nekem smislu ta negativna izkušnja tudi lahko nečesa nauči, in sicer ravno pomembnosti resničnega medosebnega odnosa in ne virtualnega. Vi, fantje in dekleta ste otroci digitalne družbe, ki je odprla nove poti znanja in komunikacije; vendar pa že dobro vemo, da obstaja nevarnost, da se zapremo vase in da resničnost vedno vidimo skozi filter, ki samo navidezno povečuje našo svobodo. Naj izkušnja pandemije s to ''abstinenco'' od prijateljskih odnosov v vas, ki se tega zavedate, spodbudi večji kritični čut pri uporabi teh sredstev, tako da bodo ostala sredstva, podvržena naši inteligenci in volji.«

Papež je mladim želel posebej poudariti, da niso prihodnost: »Vi ste sedanjost, vi ste sedanjost. Ne mislite, da se morate premakniti v prihodnost: prihodnost boste, če boste sedanjost. Vi ste sedanjost družbe, brez mladih je družba skoraj mrtva. Vi ste sedanjost, ker nosite novo življenje – ne pozabite tega.«

Ob koncu jim je zaželel, da bi to šolsko leto zaključili ne le na ravni ocen, temveč tudi in predvsem na ravni obrazov: »Naj vsak od vas začuti željo, da bi se zahvalil Bogu za priložnost, ki jo ponuja šola: kraj, kjer rastete z glavo, z rokami in s srcem; kraj, kjer se učite živeti odnose na odprt, spoštljiv in konstruktiven način; kraj, kjer postajate zavedni in odgovorni državljani.«