Papež jeruzalemskemu patriarhu Pizzaballi izročil palij

Andreja Červek - Vatikan

Papež Frančišek je v sredo, 28. oktobra 2020, izročil palij novemu jeruzalemskemu patriarhu Pierbattisti Pizzaballi. Med preprostim obredom, ki je potekal v kapeli Doma sv. Marte tik pred splošno avdienco, je papež skupaj s Pizzaballo zmolil Očenaš, zatem pa z Zdravamarijo njegovo poslanstvo izročil Materi Božji. Navzoči so bili podtajnik Kongregacije za vzhodne Cerkve Flavio Pace ter nekaj predstavnikov jeruzalemskega latinskega patriarhata in reda manjših bratov, ki mu Pizzaballa tudi pripada.

Pierbattista Pizzaballa je od leta 2016 bil apostolski upravitelj latinskega patriarhata v Jeruzalemu, za patriarha pa ga je papež Frančišek imenoval 24. oktobra 2020. Kot latinski patriarh v Jeruzalemu je v prvem pismu vernikom svoje škofije zapisal: »Palij, ki bo v najslovesnejših trenutkih izpostavljal mojo novo službo med vami, naj nas spominja, da smo pri krstu izbrali, da bomo vzeli nase Kristusov jarem, breme in veselje križa, kar je ljubezen, darovana vse do smrti in onkraj nje.«

Spomnil je, da ga je sveti oče pred štirimi leti, ko je končal službo kustosa Svete dežele, imenoval za apostolskega upravitelja latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Papeževa odločitev ga je presenetila in vznemirila, je zapisal v pismu ter dodal, da jo je hotel razumeti v luči glagola 'vrniti se': »Kakor učenca iz Emavsa, sem se tudi  jaz čutil poslanega, naj se vrnem v Jeruzalem ter nadaljujem pot, ponovno srečam skupnost, povečam prizadevanje. In ko sem mislil, da je moj mandat v Jeruzalemu zaključen, sem ponovno dobil vabilo papeža Frančiška, ki me hoče za patriarha. Sedaj sem naprošen, da 'ostanem'. Gre za glagol zrele potrpežljivosti, budnega pričakovanja, vsakdanje in resne zvestobe, ne čustvenosti in bežnosti. Predvsem pa gre za Gospodovo povabilo njegovim apostolom pred vnebovhodom. Njim, ki so bili še vedno zbegani in zaprepadeni, v skušnjavi, da bi odšli po svoje, ali da bi rešili vse in takoj, da bi prisilili Božje čase, Jezus pravi: »Ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave« (Lk  24, 49). Ostajam torej tudi jaz, da bi hodil med vami in z vami, v veri in upanju.«

Pizzaballa je še zapisal, da se soočajo s starimi in novimi problemi: »Kratkoročna politika, ki je nesposobna vizije in je brez poguma, družbeno življenje, ki je vedno bolj razdrobljeno in ločeno, ekonomija, ki nas vedno bolj siromaši in sedaj še ta pandemija s svojimi ukrepi, ki določajo počasen ritem in nasproten življenju, ki smo ga bili navajeni.« Spomnil je tudi na njihove šole, ki so vedno bolj v težavah, na njihove cerkvene skupnosti, ki so včasih tako krhke, ter na mnoge težave znotraj in zunaj njih samih, ki jih že poznajo od prej. »Vse to pa nas uči z bolečino, a upam, da učinkovito, da morajo človekovi koraki in ritmi postati drugačni, če želimo rešiti sebe in svet.«