"Usmiljenje je namreč zadnje in najvišje dejanje, s katerim nam Bog prihaja naproti in ki odpira naše srce upanju, da smo ljubljeni za vedno, ne glede na to, kakšna je naša revščina, ne glede na to, kakšen je naš greh." "Usmiljenje je namreč zadnje in najvišje dejanje, s katerim nam Bog prihaja naproti in ki odpira naše srce upanju, da smo ljubljeni za vedno, ne glede na to, kakšna je naša revščina, ne glede na to, kakšen je naš greh." 

Papež Frančišek: Ohranjajte v srcu živo usmiljenje, o katerem pričujete

Papež Frančišek je danes dopoldan v avdienco sprejel francoska cerkvena združenja, kongregacije in gibanja, ki se posvečajo Božjemu usmiljenju. Spomnil jih je, da smo lahko pristni apostoli usmiljenja le tedaj, če se globoko zavedamo, da ga je Oče izkazal tudi nam, ter nam ga še vedno izkazuje, medtem ko ga udejanjamo.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi bratje in sestre, zahvaljujem se vam za ta obisk ob vašem romanju v Rim. To, kar vas združuje, je želja, da bi svetu pokazali veselje usmiljenja preko različnosti vaših karizem: z osebami v negotovih situacijah, z migranti, bolniki, zaporniki, osebami s posebnimi potrebami, ranjenimi družinami. Ta raznolikost, ki jo predstavljate, je zelo lepa: dobro izraža dejstvo, da ne obstaja človeška beda, ki je Bog ne bi hotel doseči, se je dotakniti in ji pomagati. »Cerkev ima poslanstvo, da oznanja Božje usmiljenje, utripajoče srce evangelija, ki mora samo od sebe doseči srce in duha vsakega človeka« (Bula Obličje usmiljenja, 12).

Usmiljenje je namreč zadnje in najvišje dejanje, s katerim nam Bog prihaja naproti in ki odpira naše srce upanju, da smo ljubljeni za vedno, ne glede na to, kakšna je naša revščina, ne glede na to, kakšen je naš greh. Ljubezen Boga do nas ni abstraktna beseda. Postal je viden in otipljiv v Jezusu Kristusu. Zato mora biti »usmiljena ljubezen kristjanov usmerjena na isto valovno dolžino. Kakor ljubi Oče, tako ljubijo otroci. Kakor je On usmiljen, tako smo poklicani biti usmiljeni tudi mi drug do drugega« (ibid., 9).

V Buli ob napovedi ob izrednem letu Usmiljenja, Obličje usmiljenja, sem zaželel, da bi bila v luči nove evangelizacije, ki jo svet tako zelo potrebuje, »tema usmiljenja« ponovno predlagana z novim navdušenjem in obnovljeno pastoralno dejavnostjo. »Za Cerkev in za verodostojnost njenega oznanila je odločilno, da v prvi osebi živi in pričuje za usmiljenje. Njena govorica in dejanja morajo posredovati usmiljenje, da bo prodrla v srca ljudi in jih izzvala, da bodo našli pot vrnitve k Očetu« (ibid., 12).

Vidim in se veselim, da je v Cerkvi v Franciji veliko tistih, ki so s podporo in spodbudo svojih pastirjev prisluhnili temu pozivu. Lepo je, da vi to delate skupaj, da skupaj iščete načine za srečevanja in molitev, podelite svoje težave in izkušnje ter predvsem veselje in zahvalo. Želim vam, da bi mogli najti načine, da bi pričevali okoli sebe o tem veselju evangelizacije z oznanjevanjem Božjega usmiljenja. Tako boste mogli predati gorečnost drugim ter v svetu širiti kulturo usmiljenja, ki jo nujno potrebuje.

Da pa bi mogli to storiti, bi vas rad povabil, da bodite vedno zelo pozorni na to, da predvsem v notranjosti srca ohranjate živo to usmiljenje, o katerem pričujete. Naj izpolnjevanje vaših karitativnih dejavnosti, ki je včasih zelo zahtevno in naporno, nikoli ne zaduši vdiha nežnosti in usmiljenja ter pogleda, ki jih morajo voditi. Ne gre za pogled zviška, ampak za pogled brata in sestre, ki dviga. To je prva stvar, ki jo morajo osebe, ki jim pomagate, najti v vas, saj potrebujejo predvsem to, da se čutijo razumljene, cenjene, spoštovane, ljubljene.

Po drugi strani mislim, da je mogoče biti pristni apostoli usmiljenja le tedaj, če se globoko zavedamo, da ga je Oče izkazal tudi nam, ter se ponižno zavedamo, da nam ga še vedno izkazuje, medtem ko ga udejanjamo. Sv. Janez Pavel II. je zapisal: Prav tako »moramo tudi stalno očiščevati vsa svoja dejanja in vse namene, v katerih usmiljenje razumemo in uresničujemo le enostransko […]. Kajti dejanje usmiljene ljubezni bo resnično samo tedaj, če bomo pri dajanju globoko prepričani, da hkrati usmiljenje tudi prejemamo od tistih, ki ga sprejmejo od nas. Če te dvostranskosti in vzajemnosti ni, naša dejanja še niso resnična dejanja usmiljenja« (Okrožnica o Božjem usmiljenju, 14).

V tem času priprave na božič vam predlagam, da zrete jaslice. Le-te so »povabilo, da bi "čutili" in "se dotaknili" uboštva, ki ga je Božji Sin izbral zase v svojem učlovečenju. Na ta način je implicitno povabilo, da bi mu sledili po poti ponižnosti, uboštva, razlastitve, ki od Betlehemskih jaslic vodi na križ. Gre za poziv, da bi ga srečali in mu z usmiljenjem služili v najbolj pomoči potrebnih bratih in sestrah (prim. Mt 25,31-46)« (Apostolsko pismo Admirabile signum, 3). Želim vam, da bi bili močno spodbujeni in prenovljeni v svoji predanosti.

Ponovno se vam zahvaljujem za ta obisk in želim vam, vašim družinam in skupnostim vesele božične praznike.  

Prisluhni prispevku
Petek, 13. december 2019, 15:42