Papež Frančišek: Rimljanom je z blagri potrebno ponuditi krepak obed evangelija

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Med svojo nedavno pastoralno potjo se je papeževa škofija osredotočila na temi »spominjati se« in »spraviti se«. Rimske župnije in druge cerkvene strukture so napravile obračun glede do sedaj prehojene poti in se usmerile na program, ki je v načrtu za prihodnje leto, torej tretji del odseka poti, ki je v »poslušanju mesta«. V četrtek zvečer so torej ob zaključku dela teh dni prisluhnili papežu Frančišku, ki jim je nakazal nekaj usmeritev in spodbud za naslednje etape.

Predstavitev Cerkve v Rimu

Kardinal Angelo de Donatis je odprl srečanje s papežem Frančiškom ter zatem dal besedo don Mariu enemu od rimskih župnikov, ki je papežu ter vsem navzočim predstavil, kako je živela škofija v teh zadnjih letih. Na splošno je v teh letih naraslo število tistih, ki so se oddaljili od Cerkve, vedno manj pa je duhovnih poklicev, kakor tudi krstov in porok. Nedeljnikov je 10%. Je pa Rimu tudi druga plat medalje, saj so v Rimu tudi dobre stvari. Don Mario se je naprej vprašal: 'Koliko Cerkev vpliva na mesto Rim?' V odgovoru na to vprašanje je temeljnega pomena nova evangelizacija Rima, ki je osrčje Cerkve in središče krščanstva, a je žal postal »misijonska dežela«. Cerkev v Rimu mora postati misijonarska, zato je don Mario zaprosil papeža naj jim pri tem pomaga.

Pričevanja

Po predstavitvi stanja so sledila pričevanja; mlajše gospe, odgovorne za dom za otroke s posebnimi potrebami; rimske družine in duhovnika Benonija Ambarusa, direktorja  škofijske Karitas. Iz njih so prišle na dan težave številnih mladih, ki se zatekajo v droge, alkohol, saj na svoja vprašanja drugje ne dobijo odgovorov. Prav tako tudi težave parov, ki so se odločili poročiti se ter imeti otroke. Nadalje težave družin, ki so ranjene zaradi ločitve ali osamljenosti. Duhovnik Benoni pa je spregovoril o številnih osebah, odrinjenih na obrobje, ki jih srečujejo tisti, ki delajo po različnih centrih Karitas.

Papeževe močne besede

Papež Frančišek je v svojem nagovoru takoj začnel s krepkimi besedami, saj se ob vsem povedanem lahko pojavi skušnjava, da je potrebno škofijo, župnije spraviti v red. To pa bi pomenilo vrniti se k gledanju nas samih, vračati se nazaj. Tako bi uredili muzej, vse spravili v red, kar pomeni, da bi udomačili srce ljudi, mladih, udomačili družine, kar bi bilo velik greh, saj bi tako postali posvetni. Ne gre za to, da vse spravimo v red. V pričevanjih je bilo govora o »neuravnovešenosti«. Papež torej pravi, da se ne smemo bati te »neuravnovešenosti«, temveč smo poklicani prejeti jo z rokami, saj je evangelij dejansko »neuravnovešen nauk«. »Če vzamete v roke blagre, boste videli, da si zaslužijo Nobelovo nagrado za »neuravnovešenost«. Ob tem sveti oče  spomni, kako so apostoli postali nervozni, ko je množica, čeprav se je delal večer, vztrajala ob poslušanju Jezusa. Pogledovali so na uro in godrnjali: 'Kar je preveč, je preveč'. Saj moramo še moliti, pa jesti in potem postoriti še toliko stvari…« »Moram reči, da v tem trenutku mislim na škofijo, ki ima največ zaposlenih v Vatikanu in ki se vedno bolj oddaljuje od Boga, saj vedno bolj časti skladnost, vendar ne lepote, temveč da vse dobro funkcionira.

Blagri so krepak obed evangelija

 Papež nadalje spregovori o blagrih, ki so krščansko sporočilo, so pa tudi človeško sporočilo, »zaradi katerega lahko živimo in gremo naprej«. Živeti jih pomeni, da smo se naučili, kjer je resnično življenje. Potrebno je biti pozorni, da se ne spotaknemo zaradi sebičnih predlogov, blagri pa nas »slečejo«, da lažji lahko hodimo za Jezusom. Žal blagri še niso naš krepak obed, pa vendar moramo našim meščanom ponuditi ta krepak obed evangelija.