Jutranja homilija: Cerkev vedno hodi med tolažbo in preganjanjem

Andreja Červek – Vatikan

V uvodu v mašo je sveti oče povabil k molitvi za sestre vincencijanke, ki svoje poslanstvo opravljajo v Domu sv. Marte, pomagajo papežu in ostalim, ki tu bivajo, vodijo pa tudi pediatrični dispanzer, ki se nahaja v Vatikanu. Danes se namreč obhaja godovni dan sv. Ludovike de Marillac, ustanoviteljice Družbe hčera krščanske ljubezni, ki ji pripadajo sestre vincencijanke. »Danes se obhaja sv. Ludovika de Marillac. Molimo za sestre vincencijanke, ki tukajšnjo ambulanto, to bolnišnico vodijo že skoraj sto let, ter delajo tukaj v Sveti Marti. Gospod naj blagoslovi sestre,« je dejal papež.

Koliko težav pri ohranjanju Gospodovih čudovitih del

Homilija je slonela na današnjem berilu iz Apostolskih del (Apd 13, 44-52). Jude iz Antiohije je navdala ljubosumnost in so s sramotenjem ugovarjali temu, kar je Pavel govoril o Jezusu. Nahujskali so pobožne ugledne žene in mestne poglavarje ter tako povzročili preganjanje zoper Pavla in Barnaba, da sta morala zapustiti tiste kraje.

Papež je začel z besedami iz Psalma 98: »Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela! Zmago mu je pridobila njegova desnica, njegova sveta rama. Gospod je naznanil svojo zmago, vpričo narodov je razodel svojo pravičnost.«

»Res je, Gospod je storil čudovita dela,« je dejal papež Frančišek. »A koliko napora! Koliko napora za krščanske skupnosti pri ohranjanju teh Gospodovih čudovitih del. V odlomku iz Apostolskih del smo slišali o veselju. Vse mesto Antiohija se je zbralo, da bi poslušalo Gospodovo besedo, kajti Pavel in apostoli so oznanjali z močjo in Duh jim je pomagal. Ko pa so judje videli tisto množico, so postali polni ljubosumja in so z žaljivimi besedami ugovarjali Pavlovim trditvam.«

Na eni strani rast Cerkve, na drugi preganjanje

»Na eni strani je Gospod, je Sveti Duh, ki daje rast Cerkvi. In raste vedno bolj, to je res. A na drugi strani imamo hudega duha, ki hoče uničiti Cerkev. Vedno je tako. Vedno. Napreduje se, zatem pa pride sovražnik, ki hoče uničiti. Dolgoročno gledano je ocena vedno pozitivna, a koliko napora, koliko bolečine, koliko mučeništva! In to, kar se je zgodilo tukaj v Antiohiji, se dogaja vsepovsod v knjigi Apostolskih del.«

Hudičevo orodje je zavist

Na eni strani imamo torej Božjo besedo, ki daje rast, na drugi strani pa je preganjanje. »In kaj je hudičevo orodje za uničevanje evangeljskega oznanila? Zavist. Knjiga modrosti to jasno pravi: po hudičevi zavisti je v svet prišel greh. Zavist, ljubosumnost. Vedno to grenko čustvo, grenko. Ti ljudje so videli, kako se je oznanjal evangelij, in so se razjezili, od jeze jim je šlo na jetra. In ta jeza jih je gnala naprej. To je hudičeva jeza, je jeza, ki uničuje, jeza tistega 'Križaj ga! Križaj ga!', tistega mučenja Jezusa. Hoče uničiti. Vedno. Vedno.«

Kot je nadaljeval sveti oče, »Cerkev gre dalje med tolažbami Boga in preganjanji sveta. Cerkvi, ki nima težav, nekaj manjka. Hudič je preveč miren. In če je hudič miren, stvari ne stojijo dobro. Vedno težave, skušnjave, boj ... ljubosumnost, ki uničuje. Sveti Duh ustvarja harmonija Cerkve, hudi duh pa uničuje. Vse do danes. Vse do danes. Vedno ta boj.«

Svetna oblast in denar

Orodje tega ljubosumja pa je »svetna oblast«, je dejal papež. V berilu beremo, da so judje nahujskali pobožne ugledne žene. »Šli so do teh žena in jim rekli: 'Tile so revolucionarji, naženite jih.' In žene so govorile z ostalimi in so jih nagnali. Pobožne ugledne žene. In tudi mestni poglavarji. Gredo k svetni oblasti. Svetna oblast je lahko dobra, osebe so lahko dobre, a oblast kot taka je vedno nevarna. Oblast sveta proti oblasti Boga premika vse to. In za to oblastjo je vedno denar.«

»Kar se zgodi v tej prvi Cerkvi – torej delo Duha za izgradnjo Cerkve, za uskaljenost Cerkve, ter delo hudega duha za njeno uničenje, poseganje po svetni oblasti, da bi se Cerkev zaustavilo in se jo uničilo –, je razvoj tistega, kar se zgodi na velikonočno jutro.« Vojaki, ki so videli tisto zmago, so šli k duhovnikom in ti so kupili resnico. »Resnica je bila utišana. Od prvega jutra vstajenja, Kristusovega zmagoslavja, obstaja ta izdaja, to utišanje Kristusove besede, utišanje zmage vstajenja s svetno oblastjo – veliki duhovniki in vojaki.«

Med tolažbo in preganjanjem

Papež Frančišek je ob koncu homilije pozval k pazljivosti: »Bodimo pazljivi, bodimo previdni pri oznanjevanju evangelija, da ne bi podlegi in zaupanje položili v svetne oblasti in v denar. Zaupanje kristjanov je Jezus Kristus in Sveti Duh, ki ga je On poslal. In ravno Sveti Duh je kvas, je moč, ki daje rast Cerkvi. Ja, Cerkev gre dalje v miru, z vdanostjo, vesela – med tolažbami Boga in preganjanji sveta.«

Adoracija in duhovno obhajilo

Sveti oče je med mašo povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.« Ob koncu svete maše je potekalo evharistično češčenje in papežev blagoslov z Najsvetejšim.