Papež Frančišek med padnemijo koronavirusa daruje sveto mašo v Domu sv. Marte, ki jo prenaša Vatican Media. Papež Frančišek med padnemijo koronavirusa daruje sveto mašo v Domu sv. Marte, ki jo prenaša Vatican Media. 

Papež molil za zdravstveno osebje, ki oskrbuje invalidne osebe, okužene s koronavirusom

Sveti oče je med današnjo mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte, povabil k molitvi za zdravstveno osebje, ki oskrbuje invalidne osebe, okužene s koronavirusom. Med homilijo je govoril o pogumnem in srčnem oznanjevanju evangelija. Pravi kristjan je namreč pogumen, kar je dar Svetega Duha.

Andreja Červek – Vatikan

Na začetku jutranje maše je papež Frančišek spomnil na zdravnike in zdravstveno osebje, ki v tem času pandemije skrbijo za invalidne osebe, okužene s koronavirusom. »Včeraj sem prejel pismo neke redovnice,« je dejal, »ki dela kot prevajalka znakovnega jezika za gluhoneme. In mi je pripovedovala o zelo težkem delu zdravstvenih delavcev, bolničarjev in zdravnikov z invalidnimi osebami, ki imajo covid-19. Molimo zanje, ki so vedno v službi teh oseb z različnimi sposobnostmi, ki pa nimajo sposobnosti kot mi.«

Posnetek svete maše

Pri homiliji je papež izhajal iz berila iz Apostolskih del (Apd 4, 13-21). Verski voditelji grozijo Petru in Janezu, naj več ne učita v Jezusovem imenu. A apostola odgovarjata pogumno in srčno. Pogum in srčnost sta po papeževih besedah del sloga oznanjevalcev evangelija. Gre za krščanski pogum, ki spodbuja k svobodnemu govoru. To je pogum, ki prihaja od Svetega Duha. Kristjan namreč pove vso resnico, saj je verodostojen. Papež je izpostavil, da Jezus v današnjem evangeliju po Marku (Mr 16, 9-15) graja učence zaradi nevere in trdosrčnosti, zatem pa jih pošlje pogumno oznanjat evangelij. Poslanstvo se rodi iz Svetega Duha, je dejal Frančišek in izpostavil, da pogum ne pomeni neprevidnosti. Kristjan je vedno previden, vendar pogumen.

Homilja papeža Frančiška

Poglavarji, starešine, pismouki so videli ta dva moža in pogumno odkritost, s katero sta govorila. In ker so vedeli, da gre za ljudi brez izobrazbe, morda nista znala pisati, so se čudili. Niso razumeli: »Te stvari ne moremo razumeti, kako to, da so ti ljudje tako pogumni, tako odkriti?« Ta beseda je zelo pomembna beseda, ki postane slog, lasten kristjanom oznanjevalcem. Tudi v Apostolskih delih. Srčnost. Pogum. S tem se vse pove. Povedati jasno. Prihaja iz grškega korena in vse pove. Tudi mi velikokrat uporabljamo to besedo, ravno grško besedo, da bi pokazali na parezijo, srčnost, pogum. In videli so to srčnost, ta pogum, to parezijo v njima [Petru in Janezu] in niso razumeli.

Odkritosrčnost. Pogum in srčnost, s katerima so prvi apostoli oznanjali. Apostolska dela so na primer polna tega. Pravijo, da sta Pavel in Barnaba poskušala judom pogumno razložiti Jezusovo skrivnost in sta oznanjala evangelij z odkritosrčnostjo.

V Apostolskih delih obstaja vrstica, ki mi je zelo všeč: ko se avtor Apostolskih del zave, da v skupnosti nekaj pojema, da se nekaj izgublja, da obstaja določena mlačnost, da ti kristjani postajajo mlačni. In pravi: »Spomnite se prvih dni, ko ste prenašali velik in težak boj. Ne odvrzite sedaj svoje srčnosti.« Ponovno osvojiti srčnost, krščanski pogum, da gremo naprej. Ne moremo biti kristjani brez te srčnosti. Če je ni, nisi dober kristjan. Če nimaš poguma, da bi razložil svoje stališče, drsiš v ideologije ali kazuistične razlage, manjka ti odkritosrčnost, manjka ti krščanski slog, svoboda govora, povedati vse. Pogum.

Zatem vidimo, da so poglavarji, starešine in pismouki žrtve, so žrtve te srčnosti, saj jih postavi v kot. Ne vedo, kaj naj storijo. Ko so »opazili, da sta neuka in preprosta človeka, so se čudili. Spoznali so ju, da sta bila z Jezusom, videli so pa tudi, da stoji ozdravljeni človek pri njih in niso mogli nič ugovarjati.« Namesto da bi sprejeli resnico, kot se je videla, so imeli tako zelo zaprto srce, da so iskali diplomatsko pot, pot kompromisa: »Malo ju prestrašimo. Povejmo jima, da bosta kaznovana, in tako bomo videli, če umolkneta.« Zares jih je srčnost postavila v kot. Niso vedeli, kako naj pridejo ven iz tega. Ni jim prišlo na pamet reči: »Ali ni to res?« Srce je že bilo zaprto, otrdelo, srce je bilo pokvarjeno. To je ena od dram: moč Svetega Duha, ki se pokaže v tem odkritem pogumu oznanjevanja, v tej norosti oznanjevanja, ne more vstopiti v pokvarjena srca. Zato bodimo pazljivi: grešniki ja, pokvarjenci nikoli. Nikoli priti do te pokvarjenosti, ki se kaže na različne načine.

Bili so v kotu in niso vedeli, kaj naj povedo. Na koncu so našli kompromis: »Malo jima grozimo, prestrašimo ju malo.« In ju povabijo – poklicali so ju nazaj in jima zapovedali – povabijo ju, naj nikakor ne govorita in ne učita v Jezusovem imenu. »Pobotajmo se. Vidva odidita v miru, a ne govorita v Jezusovem imenu, ne učita.« Petra smo poznali. Ni se rodil pogumen. Bil je strahopetnež, zanikal je Jezusa. In kaj se je zgodilo zdaj? Odgovorila sta: »Sodite, ali je pred Bogom prav, vas poslušati bolj ko Boga. Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali.« Ta pogum – od kod prihaja temu strahopetnežu, ki je zanikal Gospoda? Kaj se je zgodilo v srcu tega moža? Dar Svetega Duha: srčnost, pogum, parezija je dar, je milost, ki jo Sveti Duh da na binkoštni dan. Ravno po tistem, ko so prejeli Svetega Duha, so šli oznanjat: bolj pogumni, kar je za njih bilo novo. Ta doslednost, znamenje kristjana, resničnega kristjana. Pogumen je, pove vso resnico, saj je verodostojen.

K tej verodostojnosti poziva Gospod, ko odpošlje učence. Po povzetku, ki ga Marko naredi v evangeliju, jih je »Vstali zjutraj – povzetek vstajenja – grajal zaradi njihove nevere in trdosrčnosti, da niso verjeli tistim, ki so ga po vstajenju videli«. A z močjo Svetega Duha – Jezusov pozdrav je »prejeli boste Svetega Duha«; pravi jim: »Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu!« Pojdite s pogumom, pojdite z odkritosrčnostjo, ne bojte se. In nadaljujem s stavkom iz Pisma Hebrejcem: »Ne odvrzite svoje srčnosti, ne odvrzite tega daru Svetega Duha.« Poslanstvo se rodi ravno tukaj, iz tega daru, ki nas dela pogumne, odkritosrčne v oznanjevanju besede.

Naj nam Gospod vedno pomaga, da bomo ravno takšni – pogumni. To ne pomeni neprevidni, ne. Krščanski pogum je vedno previden, vendar pogumen.

Adoracija in duhovno obhajilo

Papež Frančišek je med sveto mašo povabil k duhovnemu obhajilu in molil: »K tvojim nogam, o moj Jezus, poklekam in ti darujem kesanje svojega skrušenega srca, ki se ponižuje v svojem niču pred tvojo sveto navzočnostjo. Častim te v zakramentu tvoje ljubezni, evharistiji. Želim te prejeti v svoje ubogo bivališče, ki ti ga ponuja moje srce. V pričakovanju sreče zakramentalnega obhajila te hočem imeti vsaj v duhu. Pridi k meni, moj Jezus, da bom jaz prišel k tebi. Naj tvoja ljubezen vname vse moje bitje, tako za življenje kot za smrt. Verujem vate, upam vate, ljubim te. Amen.« Sveta maša se je sklenila z evharističnim češčenjem, ob koncu pa je papež še blagoslovil z Najsvetejšim oltarnim zakramentom. Spomnil je še, da bo jutrišnja maša na nedeljo Božjega usmiljenja darovana v župniji Svetega Duha, ob 11. uri. Papeževi jutranji homiliji iz kapele Doma sv. Marte bomo lahko ponovno prisluhnili v ponedeljek, zjutraj ob 7. uri.

Sobota, 18. april 2020, 12:31
Preberite vse >