Papež o liku škofa: molitev, izbranost, bližina ljudstvu
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Izhajal je iz današnjega evangeljskega odlomka (Lk 6,12-19), ki opisuje Jezusa, ki po tem, ko vso noč prečuje v molitvi, izbere dvanajst apostolov, »prvih škofov«. Nato gre z njimi z gore in se ustavi med ljudmi, ki pridejo, da bi ga poslušali in bili ozdravljeni bolezni.
Papež Frančišek je želel razmišljati o Jezusovem imenovanju prvih škofov tudi zato, ker v tem obdobju v Rimu potekajo trije tečaji za škofe: izpopolnjevalni za škofe po 10 letih imenovanja, za škofe z misijonskih področij ter tečaj za novo imenovane škofe, ki ga organizira Kongregacija za škofe.
Mož molitve
Prvi izmed temeljnih vidikov, ob katerem se je zaustavil sveti oče, je molitev. Le-ta je po njegovih besedah »tolažba, ki jo ima škof v težkih trenutkih«. Pomeni vedeti, »da v tem trenutku Jezus moli zame, moli za vse škofe«. V tem zavedanju škof najde tisto tolažbo in moč, ki ga vodi, da tudi on moli zase in za Božje ljudstvo. To je njegova prva naloga. Tudi sv. Peter pravi, naj bo škof mož molitve. Reče: »Nam molitev in oznanjevanje Besede«, ne reče: »Nam organizacija pastoralnih načrtov,« je poudaril papež Frančišek.
Mož, ki čuti, da je bil izbran ter je ponižen
Zatem je spomnil, da je Jezus tisti, ki je izbral dvanajstere: »Škof, ki je zvest, ve, da tega ni izbral on. Škof, ki ljubi Jezusa, ni nek povzpetnik, ki gre naprej s svojo poklicanostjo, kakor da bi bila neka funkcija ali nova možnost, da bi šel naprej, višje. Škof se čuti, da je izbran. Gotov je, da je bil izbran. In to ga vodi v pogovor z Jezusom: "Ti si izbral mene, ki sem tako neznaten, ki sem grešnik?" K ponižnosti, saj ko čuti, da je bil izbran, čuti Jezusov pogled na svoje življenje. In to mu daje moč.«
Biti blizu ljudstvu
Kakor beremo v današnjem evangeliju, se Jezus ustavi na ravnem kraju med množicami. In tudi škof je poklican, da je blizu ljudstvu: »Škof, ki ne ostane oddaljen od ljudstva, ki se ne poslužuje drž, ki bi ga vodile k temu, da je daleč od ljudstva; škof, ki se dotakne ljudstva in dopusti, da se ga ljudstvo dotakne. Ne išče zavetja pri mogočnih, pri eliti. Ne, elita bo tista, ki bo kritizirala škofa. Ljudstvo ima držo ljubezni do škofa; in ima skoraj kakor neko posebno vrsto maziljenja, ki škofa potrdi v poklicanosti.
Moč škofa proti velikemu Tožniku
»To si je dobro zapomniti, v teh časih, ko se zdi, da se je veliki Tožnik odvezal in se znaša nad škofi. Res je, vsi škofje smo grešniki. On želi razkriti grehe, da bi se videli, da bi se ljudstvo pohujšalo. Veliki Tožnik, ki kakor sam reče Bogu v prvem poglavju Jobove knjige, se potika po zemlji ter išče, kako bi tožil. Moč škofa proti velikemu Tožniku je molitev, Jezusova molitev zanj in njegova lastna molitev; je v ponižnosti, ko čuti, da je bil izbran ter v tem, da ostaja blizu Božjemu ljudstvu, ne da bi se približeval gosposkemu življenju, ki mu odvzema to maziljenje. Molimo danes za naše škofe; zame, za tiste, ki so tukaj spredaj ter za vse škofe sveta.«
