Papež med jutranjo homilijo o škofih: Znajo bdeti. Branijo čredo pred volkovi

Andreja Červek - Vatikan

Da v Cerkvi ne bi nikoli manjkalo varstva pastirjev, je dejal papež Frančišek med mašo, ki jo je danes zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte. Homilijo je oprl na berilo iz Apostolskih del, ki opisuje težki trenutek, ki ga preživlja skupnost v Antiohiji (glej Apd 15,22-31). »Slišali smo, da so vas nekateri, ki so izšli iz naše srede, pa jim nismo ničesar naročili, z govori zbegali in vznemirili,« pišejo Peter in apostoli, ki se skupaj s Svetim Duhom odločijo, da bodo reagirali in tako pomagali k miru. V Antiohijo skupaj s pismom pošljejo Barnaba in Pavla in druge može. In ko so antiohijski kristjani prebrali pismo, so se razveselili tolažilnih besed. Tisti, ki so trdili, da branijo pravi nauk in varujejo ljudi, pri čemer so se imeli za resnične krščanske teologe, so zbegali ljudi. Apostoli – danes so to škofje – pa jih potrdijo v veri.

Življenje škofa je del življenja črede

»Škof je tisti, ki nadzoruje, ki bdi, ki je stražar, ki zna gledati, da bi tako čredo branil pred volkovi,« je dejal papež in dodal, da je življenje škofa del življenja črede. Škof kot pastir torej bdi, kar je po Frančiškovem prepričanju lepa beseda, ki opisuje škofovsko poklicanost. »Bdeti pomeni vključiti se v življenje črede. Jezus dobro ločuje resničnega pastirja od tistega zaposlenega, ki mu je do plačila in ga ne zanima, če pride volk ali če poje eno ovco, to ga ne zanima. Resničen pastir, ki bdi, ki je vključen v življenje črede, ne brani samo vseh ovac, ampak brani vsako posebej, potrjuje vsako in če ena gre stran ali se izgubi, jo gre iskat in jo privede nazaj. Tako zelo je vpleten, da ne pusti, da bi se kakšna izgubila.«

Božje ljudstvo ve, kdaj je pastir pravi pastir

Škof torej pozna ime od vsake ovce. In to nam pomaga razumeti, kako je Jezus ustvaril škofa – kot bližnjega. Sveti Duh je krščanskemu ljudstvu dal občutek, dal mu je zmožnost razumeti, kje je pravi škof. Kot je pojasnil papež: »Koliko krat smo slišali 'Oh, ta škof! Ja, saj je dober, a za nas preveč ne skrbi, vedno je prezaposlen'. Ali pa 'ta škof se vpleta v posle, nekoliko je poslovnež in to ne gre dobro'. Ali 'ta škof se posveča stvarem, ki ne gredo skupaj z njegovim poslanstvom', 'ta škof je vedno s kovčkom v roki, vedno naokoli, je vsepovsod' … Božje ljudstvo ve, kdaj je pastir pastir, kdaj je pastir blizu, kdaj pastir zna bdeti in dati svoje življenje zanje. Bližina.«

Naj nam Gospod vedno pošlje dobre pastirje

Takšno mora biti življenje škofa in takšna mora biti njegova smrt. Papež Frančišek je spomnil na sv. Turbija iz Mongroveja, ki je umrl v majhni staroselski vasi, obdan s svojimi kristjani, ki so mu igrali na piščal, da bi umrl v miru. Sveti oče je homilijo sklenil s povabilom k molitvi: »Prosimo, naj v Cerkvi nikoli ne manjka varstva pastirjev. Brez tega ne moremo iti naprej. Naj bodo delavci, možje molitve, blizu Božjemu ljudstvu … povejmo z eno besedo: naj bodo možje, ki bodo znali bdeti.«