Papeža v Skopju pričakuje manjšinska, a živa katoliška skupnost
Andreja Červek – Vatikan
Katoličani v Severni Makedoniji predstavljajo manj kot odstotek vsega prebivalstva. Dve tretjini je pravoslavnih vernikov, ena tretjina pa muslimanov. A kristjani so na tem območju navzoči že dolgo časa. Evangelij sta prinesla sveta Ciril in Metod v 9. stoletju, ko je krščanstvo prišlo v Kraljevino Bolgarijo. Prva evangelizacija se je zgodila že v 4. stoletju, a so barbarski vpadi na ozemlje za njo izbrisali vsako sled. V prvi polovici 20. stoletja je katoliška Cerkev imela enak položaj kot ostala verstva v Jugoslaviji, a je bila deležna različnih omejitev in diskriminacije. Po letu 1945 in vse do neodvisnosti leta 1991 se je položaj katoliške Cerkve znotraj Jugoslavije poslabšal, tako da so se prekinili diplomatski odnosi s Svetim sedežem, ki so bili ponovno vzpostavljeni leta 1966. Z razglasitvijo neodvisnosti je Cerkev ponovno začela z izvajanjem svojih dejavnosti in nova država je vzpostavila diplomatske odnose s Svetim sedežem. Danes je v Severni Makedoniji približno 20.000 katoličanov, od katerih je 15.000 bizantinskega obreda, 5.000 pa latinskega obreda.
Majhno katoliško skupnost je predstavil nadškof v Skopju msgr. Kiro Stojanov. Kot je pojasnil, je katoliška Cerkev v Severni Makedoniji sestavljena iz dveh škofij: škofije v Skopju, ki je obstajala že v prvih stoletjih krščanstva, in nove eparhije katoličanov bizantinskega obreda, ki jo je papež ustanovil lansko leto. Katoličani predstavljajo manjšinsko skupnost, ki pa je živa. Kot je zatrdil škof Stojanov: »Kljub temu je Cerkev precej živa, ker imamo tudi mlade duhovnike, ki zares veliko delajo z verniki vseh starosti. Tukaj v Severni Makedoniji se čutimo kot ena družina.« Čeprav sta škofiji dveh različnih obredov, ju vodi en sam škof: »Vsi smo povezani kakor ena sama družina, tako latinskega kot bizantinskega obreda. Sodelovanje med duhovniki, posvečenimi osebami in verniki je zares veliko. Tudi danes smo dejansko zgled in znamenje žive Cerkve v družbi.«
Papež Frančišek se bo v Skopju mudil samo en dan, a vsak katoliška skupnost, tako latinska kot bizantinska, ga pričakuje z velikim navdušenjem. Škof Stojanov je spomnil, da sveti oče od začetka svojega pontifikata želi obiskovati Cerkve na periferijah. »Ena od teh smo mi,« je pripomnil škof. »7. maja bo papež obiskal ravno to Cerkve, ki se nahaja na periferiji. Njegov obisk bo precej kratek, samo en dan, a zelo bogat.«
V Skopju je načrtovanih je precej srečanj. Papež se bo sestal z državnim vrhom, z verskimi predstavniki cerkva in verskih skupnosti, ki so vključene v makedonsko ustavo, to so poleg katoliške še pravoslavna, islamska, judovska in metodistična skupnost. Srečanje bo potekalo v spominskem centru, posvečenem Materi Tereziji. Po škofovih besedah je to primeren kraj, saj je sv. Mati Terezija ljubila vse narode. Papež se bo srečal tudi z revnimi osebami, saj – kot je pripomnil škof Stojanov – sveti oče, kamor koli gre, nikoli ne zapusti kraja, ne da bi se srečal z ubogimi, mladimi, pripadniki različnih etnij in veroizpovedi. Sveta maša se bo odvijala na osrednjem trgu v Skopju in to bo po škofovskem prepričanju središčni dogodek papeževega obiska Severne Makedonije. »Pričakujemo prihod naših vernikov in tudi katoličanov iz bližnjih držav,« je pripomnil. »Kar želimo pokazati, je, da v raznolikosti etnij in veroizpovedi vsi skupaj živimo v bratstvu.«
Papež se bo srečal s svojo Cerkvijo, kakor se to zgodi vsepovsod, kamor se poda. Obisk bo podpora vsem, ki delajo na tem ozemlju za katoliško Cerkev, je dejal škof in izrazil hvaležnost. Izpostavil je še srečanje z duhovniki: »Na tem srečanju bodo navzoči duhovniki latinskega obreda in duhovniki bizantinskega obreda s svojimi družinami, saj je velik del teh duhovnikov poročenih. Papež se bo torej srečal tudi z njihovimi družinami. Eden od duhovnikov bizantinskega obreda bo pričeval o svojem življenju kot poročen duhovnik z družino in kot odgovoren za svojo župnijo in vernike.«
Skopski škof Stojanov je spregovoril tudi o medverskih odnosih. Kot rečeno je večina prebivalstva sicer pravoslavnega, a ena tretjina je muslimanov. Kot je pojasnil, je Severna Makedonija država z mlado demokracijo. Res je, da je v preteklosti bilo veliko konfliktnih situacij, a do njih nikoli ni prišlo iz verskih razlogov. »Ravno nasprotno, verski voditelji so bili tisti, ki so pomirili razmere v Severni Makedoniji. A mislilo se je, da je do zmešnjave, vojne, nemirov prišlo zaradi navzočnosti različnih verstev in etnij. To ni res. Odnosi so zares dobri,« je poudaril škof in izpostavil, da imajo medverski svet, v okviru katerega se verski voditelji redno srečujejo: »Ko sem povedal za papežev obisk, so se vsi strinjali in nas podprli, se Bogu zahvalili za papeža, ki bo prišel obiskat tudi njih, saj bo s svojim prihodom prinesel mir in blagoslov naši državi.«
V nedeljo, 7. maja, bodo torej oči vsega sveta uprte v Severno Makedonijo. Kar se škofu Stojanovu zdi zelo pomembno, je, da bo papež postavil v ospredje Skopje kot rojstni kraj Matere Terezije in da je njen duh navzoč tudi med današnjim prebivalstvom. Skopski škof Stojanov je med drugim še izpostavil, da je pred kratkim začela delovati tudi spletna stran Vatican News v makedonskem jeziku, kar je za tamkajšnjo skupnost zelo pomembno.
