Duhovne misli cerkvenih očetov za torek velikega tedna

Iz 49,1-6
Poslušajte me, otoki,
prisluhnite ljudstva iz daljave!
Napravil je moja usta kakor oster meč,
zakril me je s senco svoje roke,
naredil me je za gladko puščico,
me skril v svojem tulcu.
Rekel mi je: »Ti si moj služabnik,
Izrael, ki se bom v tebi poveličal.«
Jaz pa sem rekel: »Zaman sem se trudil,
za nič in v prazno sem potratil svojo moč.«
In vendar je moja pravica pri Gospodu,
in moje plačilo pri mojem Bogu.
Zdaj pa govori Gospod,
ki me je v materinem telesu upodobil za svojega služabnika,
da nazaj pripeljem Jakoba k njemu
in zberem Izraela za njega.
Počaščen sem bil v Gospodovih očeh
in moj Bog je bil moja moč.
Rekel je: »Premalo je, da si mi služabnik,
da povzdigneš Jakobove rodove
in nazaj pripelješ Izraelove rešence.
Zato te postavljam za luč narodom,
da boš moje odrešenje do konca zemlje.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Teodoret iz Kira pravi: »Jasno je, da je prerokba namenjena vsem prebivalcem zemlje.« Sv. Ciril Aleksandrijski pojasnjuje: »Beseda (Kristus) zbira svoje občestvo tudi med preganjanjem.« Sv. Ciril Jeruzalemski nadaljuje: »To preganjanje se je začelo že tedaj, ko ga je hotel Herod ubiti, a ga je Gospod zakril s senco svoje roke.« Origen razlaga: »Kristus je kot ostra in svetleča puščica, ki zadane zdravilno rano.« Sv. Ambrož pa dodaja: »Vera je tul, kateremu je dodeljeno, da vsebuje to puščico.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Beseda je torej postala močno orožje zveličanja za duhovno osvoboditev.« Teodoret iz Kira ponovno pravi: »Kristusova človeška narava vsebuje tudi kraljevsko, čeprav v obliki služabnika.« Sv. Hieronim razlaga: »Zdi se, kot da bi služabnik postavil na laž Očetovo slavo, saj se zdi, da je njegovo poslanstvo med ljudstvi spodletelo.« »Vendar pa ne smemo pozabiti,« ponovno pravi Teodoret iz Kira: »da je on izgovoril te besede kot služabnik, torej v svoji človeški naravi.« Ciril Aleksandrijski razvija misel naprej: »Na koncu je Kristus položil vse svoje pravice pred Očeta.«