Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 6. nedeljo med letom
P. Ivan Herceg DJ - Vatikan
Jer 17,5-8
Tako govori Gospod:
Preklet mož, ki zaupa v človeka
in se opira na meso,
njegovo srce pa se odmika od Gospoda.
Je kakor suh grm v pustinji,
ne vidi, ko pride kaj dobrega;
prebiva v izsušeni puščavi,
v solnati, neobljudeni deželi.
Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda
in je Gospod njegovo zaupanje.
Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
ki steza svoje korenine k potoku,
ne boji se, ko pride vročina,
njegovo listje ostane zeleno;
v sušnem letu ne trpi pomanjkanja
in ne neha roditi sadu.
1 Kor 15,12.16-20
Če se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako morejo nekateri med vami govoriti, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih. Torej so tisti, ki so zaspali v Kristusu, izgubljeni. Če samo v tem življenju upamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.
Lk 6,17.20-26
Potem je šel z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. On pa se je ozrl po svojih učencih in rekel:
»Blagor vam, ubogi,
kajti vaše je Božje kraljestvo.
Blagor vam, ki ste zdaj lačni,
kajti nasičeni boste.
Blagor vam, ki zdaj jokate,
kajti smejali se boste.
Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, kadar vas bodo izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot hudo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, zdaj glejte vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki.
Toda gorje vam, bogataši,
kajti svojo tolažbo že imate.
Gorje vam, ki ste zdaj siti,
kajti lačni boste.
Gorje vam, ki se zdaj smejete,
kajti žalovali in jokali boste.
Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali z lažnimi preroki!«
Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi: »S tem ko se je Jezus ozrl v nebesa, je povabil svoje poslušalce naj oni povzdignejo svojo misel«. Lukov evangelij nadaljuje, kakor to pravi Didahe, Nauk dvanajstih apostolov, »katehetsko izročilo dveh poti: poti življenja in poti smrti.« Didahe takole pravi: »Dve poti sta: pot življenja in pot smrti. Razloček med tema dvema potema pa je velik. To je pot življenja: prvič, ljubi Boga, ki te je ustvaril; drugič, svojega bližnjega kakor sam sebe. In česar nočeš, da bi kdo storil tebi, tudi ti drugemu ne delaj. Nauk teh besed pa je tale: Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za svoje sovražnike in se postite za tiste, ki vas preganjajo. Kakšno zasluženje je, če ljubite tiste, ki vas ljubijo? Ali ne delajo tega tudi pogani? Vi pa ljubite tiste, ki vas sovražijo in ne boste imeli sovražnika. Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo in boš popoln. Ako ti kdo vzame plašč, mu daj še suknjo. Ako te kdo prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Ako ti kdo vzame, kar je tvoje, ne terjaj nazaj – tega tudi ne moreš. Daj vsakemu, ki te prosi in ne zahtevaj povračila. Oče namreč hoče, da se od njegovih darov vsem daje.« Sv. Ambrož in sv. Avguštin pravita, da je Luka povzel osem blagrov v štiri. Lukovi bralci naj bi tako in sedaj začeti gledati onkraj samih sebe Njega, sina človekovega ki je postal za njih ubog, ki je za njih trpel v puščavi lakoto, ki je za njih jokal nad Jeruzalemom, ko je vstopal vanj, ki je nase sprejel njihovo sovraštvo, žalitve in zapuščenost, ki je bil izgnan in križan zunaj Jeruzalema. Kristusovo očitanje glede bogastva je namenjeno tistim, ki ne vedo, kako naj pravično uporabljajo svoje dobrine. Tisti, ki objokujejo svoje grehe, so tisti, ki imajo lakoto po pravičnosti. Jok je potreba, smeh pa je koristen za modrost.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Zadnji blagor predstavlja podobne teme, torej s strani uradne vere zavrnitev ali sprejem tistih, ki pridigajo evangelij in so zaradi Jezusa preganjani.« Sv. Gregor Niški pojasnjuje: »Kristjani trpijo, ker je tudi Jezus Kristus trpel. Gospod namreč opisuje veselje učencev med bridkostmi, saj preganjanje pride prav, je veselje in zagotovilo za nebeške zaklade.« Origen še dodaja: »Jezus prikliče v spomin tiste preroke, ki jih je to zadelo in so prenašali enako trpljenje zaradi kraljestva in apostole, ki so se razveselili, da so lahko trpeli za Kristusa.« Sv. Janez Krizostom poudarja, da »krepostno življenje po Kristusovem zgledu, ne bo vedno od vseh hvaljeno, saj se človeški nagon upira temu stilu življenja.«
Misli Benedikta XVI.
Dragi bratje in sestre, bogoslužno leto je velika pot vere, ki jo Cerkev prehodi pod vodstvom Device Matere Marije. Na nedelje časa med letom se letos na tej poti vrstijo odlomki iz Lukovega evangelija, ki nas danes pospremi na »raven kraj« (prim. Lk 6,17), kjer se je Jezus ustavil z dvanajsterimi in kjer se je zbrala množica učencev in drugih ljudi, ki so ga prišli iz različnih krajev poslušat. V takšen okvir je postavljeno oznanilo »blagrov« (prim. Lk 6,20-26; prim. Mt 5,1-12). Jezus se je ozrl po svojih učencih in rekel: »Blagor vam, ubogi… Blagor vam, ki ste zdaj lačni… Blagor vam, ki zdaj jokate… Blagor vam, kadar bodo ljudje… vaše ime zavrgli zaradi mene. Zakaj jih razglasi za blažene? Ker bo Božja pravičnost storila tako, da bodo ti nasičeni, veseli, odškodovani vsake lažne obtožbe, torej na kratko, ker jih je že od sedaj sprejel v svoje kraljestvo. Blagri namreč temeljijo na dejstvu, da obstaja božanska pravičnost, ki povzdigne tistega, ki je bil po krivem ponižan in poniža tistega, ki se je poviševal (prim. Lk 14,11). Kajti evangelist Luka po štirih »blagor vam« dodaja štiri svarila: »Toda gorje vam, bogataši… Gorje vam, ki ste zdaj siti… Gorje vam, ki se zdaj smejete… Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas«, kajti, kot je trdil Jezus, se bodo stvari prevrnile na glavo, da bodo zadnji postali prvi in prvi zadnji (prim. Lk 13,30).
