P. Zollner o pripravah na februarsko srečanje

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

V uvodu je povedal, da bo februarsko srečanje zelo pomembno za Cerkev, zato ga je potrebno dobro pripraviti in že na začetku vključiti vse škofovske konference. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da bi si takoj medsebojno podelili informacije, razmišljanja, duha molitve in kesanja ter predloge za nove konkretne pobude. Potrebno se je zavedati, da gre za sinodalno pot s Petrom in pod Petrom. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi, kot je zapisal sveti oče v pismu Božjemu ljudstvu, »dali življenje kulturi, v kateri se takšne situacije ne le nikoli ne bodo ponovile, ampak ne bodo našle mesta, da bi se prikrivale in trajale,« je še dejal p. Zollner ter nadaljeval: »Dobra organizacija srečanja nam bo pomagala zavedati se, da moramo upoštevati analize, zavest, sram, molitev in razločevanje glede korakov, ki jih je potrebno storiti ali odločitev, ki jih je potrebno sprejeti v pravici in resnici.«

Tudi zato so besedah p. Zollnerja bistvenega pomena posvetovanja z žrtvami, s skupinami strokovnjakov, laikov in kulturnikov. Pri tem delu bo sodelovala tudi Papeška komisija za zaščito mladoletnih, ki ji predseduje kard. O'Malley.

Poskrbeti za logistični in vsebinski vidik

Na vprašanje, kakšne so konkretne naloge, ki jih bo opravil Odbor v pripravi na srečanje, je p. Zollner odgovoril, da mora poskrbeti tako za logistični kot tudi za vsebinski vidik, glede na smernice, ki jih je podal sveti oče. Udeleženci bodo že vnaprej prejeli vprašalnike, na podlagi katerih bodo nato vsebinsko zastavili srečanje. Sicer pa naj bi šlo za srečanje, ki bo vključevalo molitev, premišljevanja, analizo ter predloge za nove pobude.

Kaj pričakuje papež Frančišek

V nadaljevanju intervjuja je p. Zollner odgovoril na vprašanje, kaj po njegovem mnenju od tega srečanja pričakuje papež Frančišek. Povedal je, da se zavedajo, da so pričakovanja velika, kar je tudi razumljivo, glede na resnost škandala, ki je pretresel in ranil zelo veliko oseb, tako vernih kot nevernih, v mnogih državah. Kot je zapisal sveti oče v Pismu Božjemu ljudstvu, »nas je sram, ko se zavedamo, da je naš način življenja postavil na laž in postavlja na laž to, kar govorimo. S sramom in kesanjem, kot cerkvena skupnost, priznavamo, da nismo znali biti tam, kjer bi morali biti, da nismo pravočasno delovali, ko smo spoznali razsežnost in resnost škode, ki je bila povzročena v mnogih življenjih.«

Zaščita mladoletnih ena izmed prioritet za Cerkev

Sveti Sedež je jasno poudaril, da se ne zlorab ne njihovega prikrivanja ne sme več dopuščati ter da se škofov, ki so jih zagrešili ali prikrivali, ne sme obravnavati nič drugače. Papež Frančišek je sklical februarsko srečanje prav zato, ker se zaveda, da je zaščita mladoletnih ena izmed prioritet za Cerkev ter za njeno poslanstvo, ne zgolj za njeno verodostojnost. Zato želi, da bi bilo soočenje med udeleženci svobodno, brezpogojno, zaznamovano z molitvijo in z duhom odkritosti, ki mu je posebej pri srcu.

Ključen prispevek škofovskih konferenc

Ob koncu pa je p. Zollner povedal, da bodo pogovori škofovskih konferenc, ki so v tem obdobju na svojih plenarnih zasedanjih razpravljale o ukrepih proti zlorabam, na februarskem srečanju ključnega pomena. Papež je škofe k premišljevanju o tej tematiki povabil prav zato, da bi poudaril, kako pomembno je apostolsko občestvo med rimskim škofom in njegovimi sobrati v škofovski službi. Sveti oče je prepričan, da je rana zlorab, »bogoskrunstvo«, kot je večkrat rekel, družbeni problem, ki ne zadeva le ene države in zagotovo ne le zahodnih držav, ampak vse. Prav tako ne zadeva le Cerkve, ampak zelo različne stvarnosti: šolo, šport, družino. Potreben je trden in vsesplošen odgovor, znotraj specifičnosti kontekstov in kultur. Kot vernike nas postavlja pred skrivnost zla in pred zahtevo, da se proti njemu borimo do konca, brez omahovanja.

Skupaj, z Gospodovo pomočjo, način zdravljenja

Ob koncu pogovora je p. Zollner poudaril, da nam besede sv. Pavla Korinčanom, ki so zapisane na začetku Pisma Božjemu ljudstvu, pomagajo razumeti duha, ki je vodil papeža, da je sklical to srečanje. »Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje.« Resnično, trpimo skupaj in skupaj, z Gospodovo pomočjo, moramo najti način zdravljenja: »Edina možnost, ki jo imamo, da bi odgovorili na to zlo, ki je prizadelo toliko življenj, da to nalogo prevzamemo vsi kot Božje ljudstvo. Zavest, da se čutimo del ljudstva in skupne zgodovine, nam omogoča v spokorni odkritosti priznati napake in grehe preteklosti, da se bomo od znotraj prenovili« (Pismo Božjemu ljudstvu).