Za beatifikacijo papeža Pija XII. manjka le še čudež na njegovo priprošnjo
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Nadškof Bartolucci je nadalje povedal, da do sedaj s strani Cerkve ni bila opravljena še nobena raziskava glede raznih milosti in čudežev, ki bi mu jih pripisali. Pri tem je spomnil, da dejstvo, da čudeža še ni, ne pomeni, da gre v primeru svetosti Pija XII. za šibko svetost, saj pri beatifikacijah in kanonizacijah Božji časi ne sovpadajo vedno z našimi. Zato, po njegovih besedah, za beatifikacijo Pija XII. ni dovolj, da se ga spominjamo, preučujemo, občudujemo ali hvalimo, ampak se mu je potrebno priporočati. Obstaja veliko težkih in brezupnih primerov, dovolj bi se bilo že sprehoditi po bolnišnici, je dodal.
Spodbuda papeža Frančiška: iskreni prijatelj človeštva
Dodatna spodbuda je v zadnjem času prišla prav s strani papeža Frančiška, ki je udeležencem slovesnosti v Onanu poslal telegram, ki ga je podpisal vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Papeža Pija XII. je opredelil kot »velikega pastirja, iskrenega prijatelja človeštva in zvestega služabnika«, ki je ljudi dobre volje nenehno spominjal na vrednote evangelija. Zato je papež Frančišek v svojem sporočilu zaželel, da bi častilci Pija XII. »s pomočjo njegovega krščanskega junaškega zgleda še naprej z močjo in zaupanjem pričevali vero in dejavno ljubezen ter postali orodja miru, ki je utemeljen na pravičnosti, za katero ni nikoli prenehal prositi za ves svet«.
Sluh svetosti že za časa življenja, pa tudi po smrti …
Nadškof Bartolucci je v nadaljevanju svojega govora poudaril, da je Pij XII. že za časa življenja in tudi v letih po smrti užival sluh svetosti. Njegov grob v baziliki sv. Petra je obiskalo neizmerno veliko število oseb, v spomin na njegovo delo pastirja in dobrotnika Cerkve in človeštva v strašnih časih; na njegov duh molitve in pozornost do različnih kategorij v Cerkvi in družbi, na njegov nauk in učiteljstvo, v pozornosti na kompleksnost novih časov. Pri tem pa ne smemo pozabiti predvsem na svetost njegovega življenja, na njegovo očitno povezanost z Gospodom, njegovo dejavno ljubezen in vse ostale krščanske kreposti«.
… nasproti »klevetniški kampanji«
Tajnik Kongregacije za zadeve svetnikov je spomnil, da je bila nasproti vsemu temu t.i. »klevetniška kampanja« z obtožbami predvsem zaradi njegovega delovanja v času vojne. Le-to naj bi bilo zaznamovano s »tišino in ravnodušnostjo do trpljenja judovskega ljudstva. Šlo je za pravo obrekovanje, ki je dvignilo veliko prahu, vendar pa ni vplivalo na izpovedi prič v kanoničnem procesu. Pravi in nepristranski zgodovinarji so jih z lahkoto zavrnili«.
Sveti sedež predčasno odprl arhive papeža Pija XII.
Poleg tega je Sveti sedež predčasno odprl arhive papeža Pija XII. ter imenoval skupino strokovnjakov, ki so pregledali in katalogizirali dokumente, povezane z njim. Šlo je za 12 knjig skupno s 7998 stranmi, ki so skupaj z raznimi monografijami raziskovalcev, neposrednih prič dogodkov v hitlerjanskem obdobju, osvetlile papeževo preudarnost in dejavno ljubezen ter poudarile, kako nezanesljive so objave, ki so mu nasprotne.«
Pavel VI. prepričan o svetosti Pija XII. in Janeza XXIII.
Med tistimi, ki niso potrebovali arhivskih raziskav in zgodovinskih študij, da bi poznali resnično obličje in srce Pija XII., je bil zagotovo Pavel VI. Prav on je namreč hkrati začel s postopkoma za beatifikacijo svojih predhodnikov Pija XII. in Janeza XXIII. Ob koncu nagovora je nadškof Marcello Bartolucci dejal, da se sodobna zgodovina že usmerja k bolj nepristranskemu in objektivnemu branju pontifikata in osebe Pija XII. Po drugi strani tudi uradno priznanje o njegovih junaških krepostih govori jasno in dokončno o njegovi zgledni zvestobi evangeliju in poslanstvu Cerkve.
