CERKEV

Svetovno srečanje družin 2000: Rim

V pripravi na Svetovno srečanje družin v Dublinu predstavljamo pregled dosedanjih tovrstnih dogodkov, katerih so se udeležili trije papeži: Janez Pavel II., Benedikt XVI. in Frančišek. Danes se bomo zaustavili ob tretjem srečanju, ki je ponovno potekalo v Rimu – tokrat v okviru obhajanja velikega jubileja leta 2000 pod naslovom »Otroci, pomlad družine in družbe«.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Zakaj so otroci pomlad družine in družbe?

O pomenu te metafore je papež Janez Pavel II. razmišljal med svojim govorom na srečanju z družinami, ki je na Trgu sv. Petra potekalo 14. oktobra: »Vodi nas v tisto obzorje življenja, barv, luči ter pesmi, značilnih za pomladanski letni čas. Otroci so upanje, ki vedno znova cveti, načrt, ki se vedno znova začenja, prihodnost, ki se neprestano odpira. Predstavljajo razcvet zakonske ljubezni, ki se v njih prepoznava in utrjuje.« Sveti oče je v nadaljevanju spomnil, da žal okoliščine, v katerih danes živijo otroci, niso vedno takšne, kot bi morale biti; nekateri pogosto otroke doživljajo

bolj kot grožnjo, kot pa dar: »Kljub temu pa ste vi nocoj tukaj zato, da bi pričevali o vašem prepričanju, utemeljenem na zaupanju v Boga, da je to težnjo mogoče preusmeriti. … Prizadevajmo si, predragi, z vsemi svojimi močmi, varovati vrednoti družine in spoštovanja človeškega življenja od trenutka spočetja. Gre za vrednoti, ki predstavljata temeljno slovnico za dialog in človeško sožitje med ljudstvi.«

Zakonci – pričevalci ljubezni, s katero Kristus ljubi Cerkev

Naslednji dan pa je papež Janez Pavel II. vodil somaševanje ob sklepu jubileja družin. Med sveto mašo je podelil zakrament svetega zakona osmim parom, hkrati pa so svojo zavezanost v družinskem življenju obnovili tudi vsi prisotni zakonci. Sveti oče je v homiliji razmišljal o odnosih v družini ter izvoru in notranji naravi zakramenta zakona.

»Človeškemu bitju ne zadoščajo odnosi, ki so zgolj funkcionalni. Potrebuje medosebne odnose, polne ponotranjenosti, zastonjskosti in daritve. Med njimi je temeljni odnos tisti, ki se uresničuje v družini: tako v odnosu med zakoncema kot tudi med zakoncema in otroki. Celotna obsežna mreža človeških odnosov izvira in se neprestano prenavlja izhajajoč iz tistega odnosa, s katerim se mož in žena prepoznata ustvarjena drug za drugega. … Seveda, težave so. Vendar pa je Jezus poskrbel za to, da je zakoncem podaril ustrezna sredstva milosti, da bi jih premagali. Po njegovi volji je zakon v tistih, ki so krščeni, dobil vrednost in moč zakramentalnega znamenja. Zakonci se zavežejo, da bodo svetu pričevali močno in nerazvezljivo ljubezen, s katero Kristus ljubi Cerkev.«

Prisluhni prispevku