Msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo ob 140-letnici začetka družbe Marijinih sester

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

S. Irma Makše MS, vrhovna voditeljica Marijinih sester čudodelne svetinje je na začetku svete maše pozdravila navzoče ter predstavila namene za zahvalno daritev. Podobno je to storil tudi msgr. Stanislav Zore na začetku homilije. Pred sklepom svete maše je s.  Kristina Rihar, tajnica Marijinih sester na kratko predstavila zgodovino družbe ter izrekla zahvale posameznikom in skupinam.

Pozdrav s. Irme Makše

Na začetku te sv. Maše prav lepo pozdravljam vse, ki ste prišli, da bi skupaj praznovali 140-letnico Družbe Marijinih sester in 70-letnico bivanja sester na Dobrovi.

Z veseljem pozdravljam našega gospoda nadškofa in metropolita msgr. Staneta Zoreta, voditelja tega zahvalnega bogoslužja. Lepo pozdravljam g. vizitatorja Franca Rataja in našega spirituala g. Daria Grbac in ostale navzoče duhovnike misijonske Družbe, ki so bili povezani z našo Družbo. Pozdrav tudi domačemu župniku gospodu Lojzetu in hišnemu duhovniku g. Mirotu. Z veseljem pozdravljam tudi sestri usmiljenki, ki zastopata Družbo HKL, s katero smo že od začetka povezane po graški vizitatorici materi Leopldini Brandis.

Prisrčen pozdrav provincialkama, s. Kaji Ljubas in s. Slavici Lesjak, in vsem sestram iz obeh provinc ter zastopnici iz Benina.

Naj bo ta mašna daritev najprej zahvala Bogu za Družbo Marijinih sester in za božjo služabnico s. Leopoldino Brandis, našo ustanoviteljico, ki je sledila Božjim navdihom. Ona je posredovala življenje novi ustanovi, ko je 16. julija 1878 dala redovno obleko prvim dekletom v Ljubljani, iz katere je leta 1926 nastala samostojna Družba Marijinih sester čudodelne svetinje.

S hvaležnostjo se pri tej sveti daritvi spomnimo vseh pokojnih ravnateljev, ki so ves čas spremljali in bedeli nad našo Družbo. Prav tako se z ljubeznijo spomnimo vseh pokojnih voditeljic, ki je vsaka na svoj način, v svojem času prispevala za rast in razvoj naše Družbe, posebno na začetku samostojne poti in v težkih povojnih časih, da se je Družba ohranila in preživela.

S hvaležnostjo se spomnimo vseh Marijinih sester, ki so od začetka do danes svoje življenje posvetile Bogu in v duhu sv. Vincencija Pavelskega z veliko gorečnostjo služile ubogim, zapuščenim in bolnikom po njihovih hišah, zavodih, domovih in bolnišnicah.

Vse naše iskrene zahvale in prošnje položimo sedaj Bogu na oltar v hvaležen dar.

Zahvale s. Kristine Rihar

Spoštovani gospod nadškof!
16. julija 1878, na dan, ko je usmiljenka s. Leopoldina Brandis s preprostim obredom sprejela prva tri bolniška dekleta, da bi začele novo pot služenja v Cerkvi s strežbo bolnikom na njihovih domovih, je prišel tudi ljubljanski knezoškof dr. Janez Pogačar; vidno vesel nad novoustanovljenim delom je prvim bolniškim dekletom podelil svoj apostolski blagoslov.

Ko je ustanova stopila na samostojno pot in prehodila vse potrebne korake za novo ureditev, ji je 27. novembra 1940 ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman kot Družbi Marijinih sester ali Družbi bolniških sester sv. Vincencija Pavelskega osebno prinesel odlok o formalni ustanovitvi in sestram slovesno izročil potrjena pravila.

Tudi vsi naslednji ljubljanski škofje, od božjega služabnika Antona Vovka do vašega predhodnika, so skrbno spremljali pot naše Družbe. Danes ste z nami Vi, spoštovani g. nadškof, da praznujete z nami. Pred dobrimi tremi leti ste na vrhovnem kapitlju Družbe potrdili izvolitev vrhovne voditeljice, podpirate nas s svojo kleno besedo in očetovsko skrbjo in molitvijo, letos ste z odprtostjo prispevali svoj delež pri zaslišanju prič v postopku za beatifikacijo naše ustanoviteljice m. Brandis. Za vse vam izrekamo iskren »Boglonej«! Bog vas živi!

Lazaristi in HKL
M. Brandis je bolniška dekleta izročila v duhovno oskrbo ravnatelja usmiljenk. Tudi na poti k samostojnosti Družbe so odločilno vlogo odigrali duhovniki misijonske Družbe, lazaristi. Spremljali so nas kot ravnatelji, pozneje kot spirituali. V našo zgodovino so se neizbrisno zapisala imena: g. Zdešar, g. Šmid, g. Žagar, g. Žakelj … Danes se kot gostje z nami veselijo sedanji vizitator lazaristov, g. Franc Rataj; g. Anton Pust, nekdanji namestnik ravnatelja naše Družbe; g. Anton Lavrič, naš spiritual skoraj 14 let; in sedanji spiritual g. Dario Grbac, ki je to službo prevzel v jeseni 2015. Vsem se iskreno zahvaljujemo za vašo ljubečo skrb in ogromno vloženega dela! Za navzočnost se zahvaljujemo tudi sestram usmiljenkam, s katerimi nas vežejo globoke duhovne vezi.

Hišni duhovniki
Leta 1948 se je moralo 86 sester izseliti iz svoje materne hiše v Ljubljani. Takratna oblast jim je dodelila prazno in nevseljivo drugo nadstropje starega župnišča na Dobrovi. V skrajnem uboštvu in prek mnogih ovir je takrat 29 sester tu začelo ustvarjati nov dom, samostan Marijinih sester. Ko se je takratni župnik prof. Anton Moder leta 1974 upokojil, je sprejel vlogo prvega hišnega duhovnika pri sestrah in jo opravljal do svoje smrti. Za njim je to skrb za 20 let prevzel g. Jože Orešnik, nato g. Stanko Boljka, lazarist. Njihova skromna, pobožna in plemenita navzočnost je predstavljala neprecenljiv dar mnogim Marijinim sestram, še posebej tistim, ki so v tej hiši umirale in vsem, ki smo v njej začenjale svojo redovniško pot. Danes to službo opravlja g. Miro Šlibar. V hvaležnosti za vse, kar nam je Bog podarjal po navzočnosti hišnih duhovnikov sprejmite ta preprost spomin.

Predstojnice
Od leta 1926, ko je Družba Marijinih sester postala samostojna, pa do danes, se je na njenem krmilu zvrstilo osem vrhovnih voditeljic in po delitvi na province od leta 1972 enajst provincialk. Vsaka ji je s svojim prispevkom vtisnila poseben pečat. Danes se za vse to s simbolnim darilom zahvaljujemo sedanjim nosilkam te službe: vrhovni voditeljici s. Irmi Mariji Makše, slovenski provincialki s. Slavici Lesjak in hrvaški provincialki s. Kaji Ljubas.

Župnik in župnija
In še ena svečka za župnika g. Lojzeta Goloba. Vedno nam širokosrčno odprete vrata cerkve in župnijske dvorane in nam s svojim širokim nasmehom pokažete, da smo tu dobrodošle. Po vas jo hvaležne izročamo tudi vsem faranom, ki so nas sprejeli za »svoje sestre«. Naj Bog obilno blagoslavlja pot vsakega od vas in naj nam vsem, ko pride čas, odpre vrata svojega doma.