Sveti oče: Pričevati o ljubezni, ki je mogoča, da bodo mladi vanjo verjeli

Andreja Červek – Vatikan

Spremljati zakonce

»Krščanska družina je v tej spreminjajoči se dobi deležna pravega “kulturnega viharja” in je ogrožena in v skušnjavi na različnih področjih,« je dejal sveti oče in poudaril, da je ravno zato delo gibanja Équipes Notre Dame »dragoceno za Cerkev«. »Od blizu spremljate zakonske pare, da se ne bi počutili osamljene v življenjskih težavah in zakonskem odnosu. Na ta način ste izraz Cerkve v izhodu, ki je blizu v situacijah in težavah ljudi ter se brez zadržkov zavzema za dobro današnjih in jutrišnjih družin.«

Skrbeti za odnose ljubezni

Spremljati zakonske pare je po papeževih besedah danes pravo poslanstvo. »Skrbeti za zakonsko zvezo dejansko pomeni skrbeti za celotno družino, pomeni varovati vse odnose, ki jih ustvarja zakonska zveza: ljubezen med zakoncema, med starši in otroki, med starimi starši in vnuki. Pomeni ohraniti pričevanje o ljubezni, ki je mogoča in v katero mladi težko verjamejo. Otroci namreč morajo od svojih staršev dobiti gotovost, da jih je Bog ustvaril iz ljubezni in da bodo nekoč tudi oni lahko ljubili in bodo ljubljeni, kot sta ljubila mama in oče. Bodite prepričani, da bo seme ljubezni, ki so ga v njihova srca položili starši, prej ali slej vzklilo.«

Krščanski zakon je poklicanost

Papež je poudaril, da je danes v svetu velika potreba po tem, da »se mladim pomaga odkriti, da je krščanski zakon poklicanost, je poseben klic, ki ga Bog nameni moškemu in ženski, da bi se lahko v polnosti uresničila kot rodovitna ter postala mati in oče, s tem pa milost svojega zakramenta prinašala v svet«. »Ta milost je Kristusova ljubezen, združena z ljubeznijo zakoncev; je njegova navzočnost med njima; je božja zvestoba njuni ljubezni; je On, ki jima daje moč za vsakodnevno skupno rast in moč, da ostajata združena.«

Skrbeti za svoj odnos

Danes mislimo, da je uspeh zakona odvisen le od volje zakoncev. A kot je dodal papež, to ni res. »Če bi bilo tako, bi to bilo breme, jarem na ramenih dveh ubogih bitij. Zakon namreč pomeni “hojo v troje”, kjer Kristusova navzočnost med zakoncema omogoča pot, jarem pa se spremeni v igro pogledov: pogled med zakoncema, pogled med zakoncema in Kristusom. To je igra, ki traja vse življenje, v kateri zmagujeta skupaj, če skrbita za svoj odnos, če ga varujeta kot dragocen zaklad in si pomagata vsak dan, tudi v zakonskem življenju, prečkati ta vrata, ki so vrata h Kristusu. On sam je to rekel: “Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil” (Jn 10,9).

Spremljati mladoporočence

Sveti oče je v nadaljevanju zbranim želel ponuditi razmišljanje o dveh temah: o novoporočencih in o soodgovornosti med zakonci in duhovniki. Pozval je, naj skrbijo za pravkar poročene pare. »Pomembno je, da lahko mladoporočenca doživita zakonsko mistagogijo, ki jima bo pomagala živeti lepoto njunega zakramenta in duhovnost para. V prvih letih zakona je predvsem treba odkriti vero znotraj para, jo okušati in se učiti skupaj moliti. Danes se mnogi poročijo, ne da bi razumeli, kaj ima vera opraviti z njihovim zakonskim življenjem, morda zato, ker jim pred poroko o tem ni nihče pričeval. Vabim vas, da jim s “katehumensko” potjo pomagate ponovno odkriti vero tako osebno kot zakonsko, da se bodo že od samega začetka naučili dati prostor Jezusu in jim bo skupaj z njim uspelo skrbeti za svoj zakon.«

»Vaše delo ob duhovnikih je v tem smislu dragoceno,« se je papež obrnil na zbrane člane gibanja, saj lahko v župnijah in skupnostih storijo mnogo, ko odprto sprejemajo mlade družine. »Ponovno moramo začeti pri novih generacijah, da bi Cerkev postala rodovitna: ustvariti veliko malih domačih Cerkva, v katerih se živi krščanski slog življenja, kjer se čuti domačnost z Jezusom, kjer se uči poslušati tistega, ki je ob nas, kakor nas posluša Jezus. Lahko ste kot plameni, ki prižigajo druge plamene z vero, zlasti med mladimi pari: ne dovolite jim, da bi v samoti svojih domov kopičili trpljenje in rane. Pomagajte jim odkriti kisik vere z delikatnostjo, potrpežljivostjo in zaupanjem v delovanje Svetega Duha.«

Komplementarnost zakonske in duhovniške poklicanosti

Sveti oče se je ustavil še ob »soodgovornosti med zakonci in duhovniki« znotraj gibanja Équipes Notre Dame. »Razumeli ste in konkretno živite komplementarnost obeh poklicev. Spodbujam vas, da jo ponesete v župnije, da bi laiki in duhovniki odkrili njeno bogastvo in pomembnost. To bo pomagalo premagati tisti klerikalizem, zaradi katerega Cerkev ni rodovitna – bodite pazljivi s klerikalizmom. Tudi to bo pomagalo zakoncem, da bodo odkrili, da so s poroko poklicani k poslanstvu. Tudi oni imajo namreč dar in odgovornost, da skupaj z duhovniki gradijo cerkveno skupnost.«

Izpostaviti pomen medsebojne pomoči in povezovanja

»Brez krščanskih skupnosti se družine počutijo same, osamljenost pa tako zelo boli! S svojo karizmo ste lahko pozorni pomočniki ljudem v stiski, tistim, ki so sami, tistim, ki imajo težave v družini in ne vedo, s kom bi se pogovorili, ker jih je sram ali so izgubili upanje. V svojih škofijah lahko poskrbite, da bodo družine razumele pomen medsebojne pomoči in povezovanja; gradite skupnosti, v katerih lahko Kristus prebiva v domovih in družinskih odnosih.«

»Vaše poslanstvo in vse vaše družine izročimo Devici Mariji, naj vas varuje, vas ohranja trdne v Kristusu in vam vedno pomaga biti priče svoje ljubezni. V tem letu, posvečenem molitvi, odkrivajte veselje do molitve, do skupne molitve doma, v preprostosti in v vsakdanjem življenju.«