Papež umetnikom: Vaša ustvarjalnost lahko poraja luč
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Pri umetniškem ustvarjanju lahko prepoznamo tri premike. Prvi je premik čutov, ki jih prevzameta začudenje in strmenje. Ta začetna dinamika, zunanja, spodbudi druge, globlje.
Drugi premik zadeva notranjost osebe. Sestava barv, besed ali glasov ima moč, da se dotakne človekove notranjosti. Prebudijo se spomini, podobe, občutja …
Vendar pa se ustvarjalni premik umetnosti ne konča tukaj. Obstaja tretji vidik: zaznavanje in zrenje lepega ustvarjata občutek upanja, ki se širi tudi v svetu, ki obdaja človeka. V tem trenutku se zunanji in notranji premik združita in prav tako vplivata na družbene odnose: vzbujata empatijo, ki je sposobna razumeti drugega, s katerim imamo veliko skupnega. Gre za novo družbenost, ki ni le bežno izražena, ampak občutena in podeljena.
Ta trojni premik čudenja, osebnega odkritja in podelitve poraja občutek miru, ki nas – kakor priča sv. Frančišek Asiški – osvobaja vsakršne želje, da bi nadvladali druge; pomaga nam razumeti težave poslednjih in nas spodbuja, da bi živeli v harmoniji z vsemi. Gre za harmonijo, ki je povezana z lepoto in dobroto.
Ta vez se večkrat pojavlja v judovskem in krščanskem izročilu. Prva Mojzesova knjiga v pripovedi o stvarjenju poudari, da je ob pogledu na stvaritve Bog »videl, da je dobro« (1 Mz 1,12.18.25). Pridevnik »dober« ima v hebrejščini veliko širši pomen in se lahko prevede tudi z besedo »harmoničen«. Nad stvarstvom smo osupli zaradi njegove lepote in raznolikosti, hkrati pa nam tudi pomaga razumeti, kakšna je vpričo takšne veličine naša vloga v svetu.
Umetniki se tega zavedajo in, kakor je zapisal sv. Janez Pavel II., v sebi zaznajo »neke vrste božansko iskro, ki jo predstavlja umetniški poklic« (Pismo umetnikom, 3). Poklicani so, da tega daru ne bi »zapravili, ampak ga razvili, da bi ga postavili v službo bližnjemu in celotnemu človeštvu« (ibid.).
V svojem znanem sporočilu 8. decembra 1965, ob zaključku drugega vatikanskega koncila, je sv. Pavel VI. umetnike opredelil kot tiste, ki so »zaljubljeni v lepoto«. Prav tako je dejal, da svet »potrebuje lepoto, da se ne bi pogreznil v obup«. Tudi v negotovosti, ki jo je povzročila pandemija, vaša ustvarjalnost lahko poraja luč. Zaradi krize »sence zaprtega sveta« postajajo gostejše (prim. Okrožnica Fratelli tutti, 9-55) in zdi se, da kriza zatemnjuje svetlobo božjega, večnega. Ne predajmo se tej zablodi. Iščimo svetlobo Jezusovega rojstva: ta razpara temino bolečine in noči.
Obračam se na vas, dragi umetniki, ki ste na poseben način »varuhi lepote v svetu« (Sv. Pavel VI., Sporočilo umetnikom, 5). Zahvaljujem se vam za vašo solidarnost, ki v teh časih še bolj izstopa. Vaš poklic je vzvišen in zahteven, terja »čiste in nesebične roke«, da bi predali resnico in lepoto. Obe naše srce napolnjujeta z veseljem in sta »dragocen sad, ki se zoperstavlja pritiskom časa, povezuje generacije in jim pomaga, da se sporazumevajo v občudovanju« (ibid.). Danes, kakor tedaj, se ta Lepota pokaže v ponižnosti Jaslic. Danes, kakor tedaj, jo obhajamo v duhu, polnem upanja.
Zahvaljujem se Misijonom Don Bosko in Scholas Occurentes za prizadevanje in duha služenja, s katerim odgovarjajo na vzgojne in zdravstvene izredne razmere preko projektov, ki jih navdihuje Globalni dogovor o vzgoji.
Še enkrat hvala, čestitam vam in vam želim dober koncert! Hvala.
