Škofovsko posvečenje msgr. Rolandasa Makrickasa

Vatikan

Kardinal Parolin med posvečenjem: Mir ni sad pogodb, sprejme se ga v srcu

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je v soboto, 15. aprila 2023, v baziliki svete Marije Velike v Rimu v škofa posvetil msgr. Rolandasa Makrickasa. Prihaja iz Litve, kot diplomat Svetega sedeža pa je do sedaj opravljal različne funkcije. Kardinal Parolin je med homilijo dejal, da je v času, ki je zaznamovan s konflikti, marijanska bazilika referenčna točka za harmonijo med ljudstvi. Novega škofa je spodbudil, naj bo delivec usmiljenja in odpuščanja.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Škofovskega posvečenja msgr. Makrickasa, ki je od decembra leta 2021 tudi izredni komisar bazilike svete Marije Velike, se je udeležilo tudi več škofov in vernikov iz Litve. Skupaj z vatikanskim državnim tajnikom sta somaševala tudi kardinal Stanislaw Rylko, nadduhovnik bazilike, in msgr. Edgar Peña Parra, namestnik za splošne zadeve na državnem tajništvu. Na začetku homilije je kardinal Parolin msgr. Makrickasu prenesel blagoslov papeža Frančiška, zatem pa je spregovoril o miru, ki ga Kristus na veliko noč izlije na svet, »ker je človeštvo spravil z Očetom«. Mir, ki, kot piše sveti Pavel, »ni zgolj prekinitev spora, ampak novo delo občestva in sprave,« je dejal vatikanski državni tajnik.

Škof mora biti delivec usmiljenja

Zatem je spomnil na nedeljo Božjega usmiljenja in sveto Favstino Kowalsko. Njej je Kristus leta 1934 v Vilni v Litvi naročil, naj se prvo nedeljo po veliki noči obhaja praznik Božjega usmiljenja. Kardinal Parolin je novega škofa povabil, naj bo »v dvorani zadnje večerje Cerkve ter v skupnem domu sveta delivec usmiljenja in odpuščanja; pastir, ki ga spodbuja sočuten pogled na rane človeka in družbe; služabnik, ki je sposoben razlikovati med napako in tistim, ki jo je storil« ter je pripravljen zdraviti »temne rane današnjega človeka s svetlo milino Jezusovih ran«.

O miru je treba pričevati

Msgr. Makrickas, ki ga je papež Frančišek 11. februarja letos imenoval za naslovnega škofa Tolentina in mu podelil osebni naziv nadškofa, je opravljal službo na različnih papeških predstavništvih ter na oddelku za splošne zadeve na državnem tajništvu. Kardinal Parolin je spomnil na njegovo poslanstvo diplomata ter ga povabil, naj »na poseben način dela za mir«. Naj pričuje o miru, ki ga svet danes žal »ne pozna, vendar po njem hrepeni«. Gre za »mir, ki se ga ne doseže z najboljšimi pogodbami, ampak se ga sprejme v srcu ter nato posreduje z lastnim pričevanjem«.

Posebno poslanstvo bazilike sv. Marije Velike

Ob koncu homilije je kardinal Parolin spregovoril še o posebnem poslanstvu bazilike svete Marije Velike in tistih, ki v njej opravljajo svojo službo. Zaželel jim je, da bi »tudi z ustvarjalnim in dejavnim spodbujanjem Marijinega čaščenja« pritegnili moč Božjega miru »z navidezno šibkostjo molitve, odpuščanja in adoracije. V obdobju, ki je zaznamovano s konflikti, je ta bazilika referenčna točka za mir,« je poudaril kardinal Parolin ter spomnil na kip Marije, Kraljice Miru (Maria Regina Pacis), ki ga je papež Benedikt XV. naročil v prošnji za konec prve svetovne vojne, ki jo je opredelil kot »nesmiselno ubijanje«.

Zahvala novega škofa

Ob koncu svete maše se je novi škof Bogu zahvalil »za dar življenja in poklicanosti v duhovništvo« ter dejal, da si je za škofovsko geslo izbral »besede Deus Fidelis Manet - Bog ostaja zvest«. Povedal je, da zelo jasno čuti, da je Gospod bil in ostaja zvest v njegovem življenju. »To resničnost sem videl in izkusil v zgodovini svojega naroda in v osebnem življenju. Spremljal me je in podpiral s svojo milostjo, tako v trenutkih veselja kot v trenutkih težav,« je še dodal msgr. Makrickas ter svoje škofovsko poslanstvo izročil Bogu. Zahvalil se je svoji družini, v kateri je spoznal vero »v temnih letih sovjetskega preganjanja«. Ob tem je dodal, da je bila preprosta a trdna krščanska vzgoja, ki jo je prejel v družini in v rojstni župniji Biržaj zanj vedno stalna oporna točka in to ostaja še naprej.