Pri papežu organizatorji ekumenskega bdenja ob začetku sinode. Brat Alois o srečanju

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Štiridnevnega srečanja organizatorjev ekumenskega bdenja se je udeležilo okoli 70 oseb iz vse Evrope, ki sodelujejo z Dikasterijem za edinost kristjanov, z Dikasterijem za laike, družino in življenje ter z rimskim vikariatom.

Bdenje namenjeno vsem

Udeležence je najprej nagovoril p. Davide Carbonaro, župnik ene izmed župnij v središču Rima in referent sinodalne poti za rimsko škofijo. Dnevi so bili sicer v znamenju srečanj in delavnic v prostorih jezuitske kurije ter obiskov, ki so omogočali spoznavanje različnih stvarnosti z ekumenskega vidika (metodistična cerkev, anglikanski center, valdeška fakulteta). Pobližje so spoznali tudi delo z migranti in begunci, ki prihajajo v Rim prek humanitarnih koridorjev. Prav tem osebam, ki so morale zapustiti svojo deželo in se naseliti drugod, želijo organizatorji nameniti posebno pozornost. Kot je povedala s. Nathalie Bequart, podtajnica škofovske sinode, so tudi oni »del Božjega ljudstva«, zato želijo, »da bi se udeležili bdenja skupaj z drugimi, ki živijo na obrobjih«.

Ekumenizma se učimo tako, da ga prakticiramo

Med udeleženci pripravljalnega srečanja je bila protestantska pastorka iz Pariza Anne-Laure Danet, ki je prepričana, da se, podobno kot sinodalnosti, tudi ekumenizma naučimo tako, da ga prakticiramo. Po njenih besedah je sodelovanje pri ekumenskem bdenju v Vatikanu izjemna priložnost, da »živimo t.i. "ekumenizem solidarnosti", kar pomeni iskati trenutke skupne molitve«. Ob tem je poudarila, da »brez prijateljstva ni ekumenizma« ter izpostavila dejstvo, da je bil v preteklih dneh poudarek na »poslušanju Božje besede, kar bo v središču tudi septembra«. Izziv pa vidi v tem, »da bi mobilizirali vse ljudstvo in ne samo voditeljev Cerkva«. »Pregovor pravi, da gremo sami hitro, skupaj pa gremo daleč,« je še poudarila pastorka Danet.

Spodbuda papeža Frančiška med avdienco

Sveti oče je organizatorje ekumenskega bdenja sprejel pred sredino splošno avdienco. To je bila priložnost za novo spodbudo in ponoven poudarek, da teološke razlike v ekumenizmu ne preprečujejo skupne molitve. Papež je spomnil tudi na nekatere svoje ekumenske izkušnje iz mladosti ter poudaril, da je bilo do danes prehojene veliko poti v primerjavi s časom pred koncilom; tedaj je namreč vladalo ozračje oddaljenosti in sumničavosti do pripadnikov drugih Cerkva. Več o srečanju s papežem Frančiškom je povedal brat Alois, prior ekumenske skupnosti v Taizéju.

Brat Alois o pripravah na ekumensko bdenje

Najprej je odgovoril na vprašanje, kako doživlja obdobje priprave na ekumensko bdenje: »Zelo sem hvaležen za to sodelovanje, za skupno hojo z ljudmi iz različnih skupnosti, gibanj, Cerkva, ki se prej niso poznali, vendar pa so se zdaj začeli spoznavati. Srečanje, ki smo ga imeli v preteklih dneh, je kot neke vrste podoba tega, kar želimo živeti 30. septembra na Trgu svetega Petra, ko bodo kristjani vseh Cerkva skupaj obhajali enost, ki prihaja od Kristusa.«

»Papež je rekel, naj se ne bojimo«

Zatem je brat Alois spregovoril o besedah svetega očeta med srečanjem z organizatorji: »Papež je rekel, naj se ne bojimo: tudi če Sveti Duh včasih ustvarja malo nereda, potem pride harmonija. Sinoda ni parlament, ampak harmonija, ki prihaja od Svetega Duha. Papež je zelo pogumen, da je začel s to potjo odprtosti Svetemu Duhu. V Taizéju smo za to zelo hvaležni.«

Ekumenizem in vojna v Ukrajini

Na vprašanje, če bi po njegovem mnenju ekumenizem lahko imel pomembno vlogo v situaciji vojne v Ukrajini, je brat Alois odgovoril: »Živimo v zelo težkem trenutku. Obstaja ta vojna, obstajajo druge težave – na primer ekološke, mladi –, zdaj so resnično težki časi. Ekumenizem ni metoda, s katero bi premagali vse te težave, vendar pa moramo resno vzeti Kristusovo besedo, da bi bili eno. To zdaj ni lahko, saj obstajajo napetosti tudi v ruski pravoslavni Cerkvi. Biti moramo potrpežljivi in poskušati gledati na občestvo v takšni meri, kot je sedaj mogoče.
Zato je potrebna goreča potrpežljivost. Ni namreč mogoče sprejeti te delitve, ki povzroča vojno. Ustvarjati moramo vezi. Za božič sem bil v Ukrajini. Obiskali smo različne Cerkve, čeprav so med njimi napetosti. Pred vojno smo mislili, da bi lahko ustvarili enotnost med Cerkvami, vendar pa to ni tako lahko. Zato moramo iti naproti vsem. Živeti s skupnimi obiski in molitvami, živeti edinost, na katero upamo.«

Kako vidi pontifikat papeža Frančiška?

Ob koncu pogovora pa je prior taizéjske skupnosti povedal, kako se spominja pontifikata papeža Frančiška: »Z veliko hvaležnostjo se spominjam tega desetletnega pontifikata. Sveti oče me sprejme vsako leto, medsebojno si podeliva stvari. Zelo me nagovarja njegova vedrina, je velik dar. Nosi veliko težav in bremen, vendar pa je v njem ta vedrina. Zame osebno je zelo močan zgled, mislim pa, da tudi za druge kristjane.«