Išči

Papež Frančišek je ob koncu evharistije vodil obred poslednjega priporočanja in slovesa. Papež Frančišek je ob koncu evharistije vodil obred poslednjega priporočanja in slovesa.  (VATICAN MEDIA Divisione Foto)

Pogreb kardinala Pella. Zgled, kako vera in molitev pomagata v preizkušnjah

V soboto, 14. januarja 2023, dopoldan je pri oltarju katedre svetega Petra v vatikanski baziliki potekala pogrebna sveta maša za kardinala Georgea Pella, nekdanjega prefekta Tajništva za ekonomijo. Somaševanje je vodil Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora, papež Frančišek pa je ob koncu evharistije vodil obred poslednjega priporočanja in slovesa.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kardinal Re je homilijo začel z besedami iz prebranega evangeljskega odlomka: »Bodite pripravljeni … s prižganimi svetilkami … podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov Gospodar vrnil, … da mu odprejo takoj ko pride in potrka. Bodite pripravljeni, … ker ne veste ne dneva ne ure.« (Lk 12,35-40) Poudaril je, da je to eden najbolj znanih opominov v Svetem pismu, »naša vsakdanja izkušnja pa potrjuje njegovo nedvomno aktualnost«.

»Nepričakovan konec življenja kardinala Georga Pella nas je vse presenetil, saj je bil pred nekaj dnevi z nami navzoč pri pogrebni maši za zaslužnega papeža Benedikta XVI. na ploščadi te bazilike in je bil kljub svojim 81 letom videti dobrega zdravja. V bolnico je šel zaradi operacije kolka, vendar pa so po njej nastopili kardiološki zapleti, zaradi katerih je umrl.

Ko nas razsvetljuje in tolaži vera v vstalega Kristusa, smo se zbrali ob tem oltarju in telesu kardinala Pella, da bi njegovo dušo izročili Bogu; da bi ga sprejel v neizmernost svoje ljubezni v življenju brez konca.
Pri tem nas spodbuja in podpira prepričanje, ki nam zagotavlja, kot nas je spomnil sveti Pavel v prvem berilu, da je po tem, ko razpade naša zemeljska hiša, pripravljeno večno bivališče v nebesih, ki ni narejeno s človeškimi rokami (prim. 2 Kor 5,1). To so besede, ki nas soočajo z našo prihodnostjo in nas spominjajo, da vidne stvarnosti minejo, nevidne pa so večne.

S tega vidika je, kljub temu, da nas je kardinalova prezgodnja smrt pretresla, v naših srcih prostor le za upanje, kajti, kot nas opozarja sveti Avguštin: 

"utemeljeni na resnični obljubi upamo, da bomo iz tega življenja, iz katerega se bomo morali izseliti in iz katerega pošiljamo naprej nekatere sopotnike na našem romanju, ne da bi jih izgubili, prišli v tisto življenje, kjer nam bodo oni še toliko bolj dragi in jih bomo bolje poznali ter jih bomo mogli ljubiti brez strahu, da nas bodo zapustili" (Epistola 92,1:PL33,318).
Te misli vodijo naše premišljevanje med bogoslužjem za kardinala Pella, ki je bil v mnogih situacijah trden in odločen protagonist, za katerega je bil značilen močan temperament, ki se je včasih lahko zdel trd.

Zadnja leta njegovega življenja je zaznamovala krivična in boleča obsodba. Junija 2017 je bil v Avstraliji obtožen spolnih zlorab in sojenje se je končalo z zaporno kaznijo. Kardinal Pell je kar 404 dni preživel v celicah dveh strogo varovanih zaporov, v Melbournu in potem v Barwonu, vključno z obdobjem v samici. Aprila 2020 ga je avstralsko vrhovno sodišče oprostilo vseh obtožb in je lahko končno odšel iz zapora.
To je bila izkušnja velikega trpljenja, ki ga je prenašal z zaupanjem v Božjo sodbo. S tem je dal zgled, kako sprejemati tudi krivične kazni z dostojanstvom in notranjim mirom. Vera in molitev sta mu bili v veliko tolažbo in oporo v tej žalostni situaciji.
Z namenom, da bi pokazal, kako vera in molitev pomagata v težkih trenutkih življenja, ter tudi zato, da bi bil v oporo tistim, ki morajo po krivici trpeti, je objavil dnevnik svojih dolgih dni v zaporu.

Faze njegovega življenja so znane. Kardinala Pella je v duhovnika v tej baziliki svetega Petra leta 1966 posvetil kardinal Gregory Peter Agagianian. V tistem času je v Rimu končeval študij teologije na univerzi Urbaniana, kamor ga je poslal njegov škof. Nekaj let pozneje je doktoriral iz filozofije na Univerzi v Oxfordu.
Po vrnitvi v Avstralijo je bil nekaj let univerzitetni profesor in nato župnik. Leta 1987 je bil imenovan za pomožnega škofa v Melbournu, devet let pozneje pa za tamkajšnjega nadškofa metropolita. Leta 2001 je postal sydneyjski nadškof. Ob škofovskem posvečenju je za svoje geslo izbral besede »Ne bojte se«, ki spominjajo na iste besede papeža Janeza Pavla II.
Pri vodenju obeh nadškofiji je bil močan in jasen, prav tako pa se je neutrudno posvečal pastoralni dejavnosti, pri čemer je kazal veličino uma in srca.
Mnogi se spominjajo tudi njegove izjemne gorečnosti in sposobnosti nagovarjanja mladih, ki jo je pokazal pri pripravah na Svetovni dan mladih v Sydneyju leta 2008, ki ga je sklenil papež Benedikt XVI.

Od aprila 2013 je bil član sveta kardinalov, ki ima nalogo pomagati svetemu očetu pri vodenju Cerkve. Februarja 2014 ga je papež Frančišek imenoval za prefekta Tajništva za ekonomijo.
Bil je Božji mož in človek Cerkve, odlikovala sta ga globoka vera in velika trdnost v nauku, ki ga je vedno brez oklevanja in pogumno zagovarjal, pri tem pa je skrbel le za zvestobo Kristusu. Kot je večkrat poudaril, sta ga žalostila slabitev vere v zahodnem svetu in moralna kriza družine.
Bogu, ki je dober in bogat v usmiljenju, izročamo tega našega sobrata in molimo, naj ga Bog sprejme v mir in bližino svoje ljubezni.«

sobota, 14. januar 2023, 14:42