Odprtje pete postavitve mednarodne razstave »100 jaslic v Vatikanu«
Jože Potrpin - Slovenija
Odprtje razstave
V imenu organizatorja, Dikasterija za evangelizacijo jo je odprl nadškof Rino Fisichella. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki ukrajinskega veleposlaništva pri Svetem sedežu skupaj s člani skupnosti, ki je dogodek oblikovala s tradicionalnimi božičnimi pesmimi. Razstava bo na ogled do nedelje, 8. januarja 2023, prijava ni potrebna.
Letos je dano na ogled 120 jaslic iz različnih evropskih držav, poleg Slovenije prihajajo tudi iz Ukrajine, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Malte, ter iz drugih držav po svetu, na primer iz Tajvana, Venezuele in Gvatemale. Mnoge države zastopajo veleposlaništva pri Svetem sedežu. Sodelujejo tudi mnoga podjetja in organizacije, šole.
Jaslice so narejene iz zelo različnih materialov: časopisa, blaga, plute, lesa, keramike, gline. Nekateri avtorji so svoje jaslice povezali z izzivi in problemi današnjega sveta: z vojno v Ukrajini, izrednimi podnebnimi spremembami, tragiko migrantov v Sredozemlju.
Gre za svetovni vrh izbranih jaslic, umetniških del, ki nagovarjajo romarja in turista, vernega in nevernega. Predvsem pa vabijo h kontemplaciji in molitvi, saj so znamenje vere, v katerih zremo zgodbe Gospodovega učlovečenja in odrešenja.
Slovenske jaslice
Slovenijo zastopa priznana umetnica-jasličarka Anka Trpin iz Ljubljane-Podutik z jaslicami v glini in s prepoznavno slovensko noto.
V obrazložitvi svojih jaslic je napisala, da je njihov »temelj sveta družina kot osrednji element, nato posamezne osebe in njihovi obrazi. Posamezne figure jaslic so oblečene v tradicionalno, gorenjsko narodno nošo. Tako se lahko vsak občudovalec in ljubitelj jaslic lažje identificira s slovensko dušo, zgodovino našega naroda, predvsem pa z vero slovenskega človeka. Slovenska istovetnost se povsem na svoj način odraža še v množici drugih upodobitev, ki so tudi narodno obarvane. Marija in Jožef sta sklonjena h Detetu z rokama na prsih, kar govori, da sta sprejela Božjo ponudbo. Svojsko sporočilo prinaša prihod pastirjev in slovenske kmečke družine k sveti družini. Oče družine s sinom s piščalko nosi v košu ovčko, kar pomeni, da nosi vso skrb za preživetje in življenje družine kot celote. Mati v nasprotju z očetom prinaša materinskost, ki je v jedru kot poklicanost vedno božji dar. Podobno nas nagovorijo tudi trije pastirji. Prvi, ki igra na piščal, predstavlja božično radost in veselje. Drugi pastir z dvema ovčkama, ki zre v nebo, spominja na besede evangelista Luka: …. »in Gospodova Slava jih je obsijala.« In tu je še tretji pastir v klečečem položaju, ki spominja na molitev in ponižnost.« Za konec Anka še poudari: »Pogled in obstanek pri jaslicah vedno nadgrajuje našo osebnost in v tem mehča naša srca.«
