Išči

Kard. Baawobr s podpredsednikoma SECAMA in redovnicami Kard. Baawobr s podpredsednikoma SECAMA in redovnicami 

Kardinal Baawobr, zgled služenja Bogu in bližnjemu

V ponedeljek, 5. decembra 2022, je v vatikanski baziliki kardinal Giovanni Battista Re vodil pogrebno sveto mašo za kardinala Richarda Kuiia Baawobra. Med homilijo je orisal lik pokojnega kardinala ter se zahvalil Bogu za dobro, ki ga je sejal, ter misijonarjem Afrike, da so ga pripravili za poslanstvo, ki ga je opravljal.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Homilija kardinala Reja

Zbrani smo okoli Gospodovega oltarja, da bi obhajali mašo zadušnico za kardinala Richarda Kuuia Baawobra, škofa škofije Wa v Gani, ki ga je Gospod poklical k sebi tukaj, v Rimu, kamor je prišel na konzistorij 27. avgusta, na katerem je bil umeščen za kardinala, vendar v njegovi odsotnosti zaradi zdravstvenih težav, ki so se pojavile nekaj dni po prihodu na letališče Fiumicino.

Bil je še mlad, imel je 63 let, in je bil vključen v intenzivno pastoralno dejavnost. Pred njim je bila še dolga prihodnost, v kateri bi še veliko storil v služenju svoji škofiji v Gani, Cerkvi in človeštvu. Vendar pa Božje poti niso naše poti.
Zdi se, da nas nepričakovan konec njegovega prizadevnega življenja, ki je razžalostil vernike njegove škofije in njegove številne prijatelje, vabi k premišljevanju glede opozorila v evangeljskem odlomku, ki smo ga pravkar slišali: Bodite pripravljeni … s prižganimi svetilkami v pričakovanju, da bo Gospod potrkal na vrata (prim. Lk 12,35-36). »Bodite budni, ker ne veste ne dneva ne ure.« (Mt 25,13)
To je eno najbolj znanih opozoril v evangeliju. Slovo pokojnega kardinala nas spodbuja k razmisleku o krhkosti našega bivanja ter o pomenu intenzivnega življenja v ljubezni do Boga in do bližnjega.
Duša kardinala Richarda Baawobra je zdaj v Božjih rokah, kakor nas je spomnilo prvo berilo; je v miru. To je usoda večnosti, ki je namenjena pravičnim.

Čeprav nas je kardinalova prezgodnja smrt pretresla, je v tej perspektivi vere v naših srcih prostor samo za upanje, saj kakor nas svari sv. Avguštin: »utemeljeni na resnični obljubi upamo, da bomo iz tega življenja, iz katerega se bomo morali izseliti in v katerem pošiljamo pred nami nekatere sopotnike na našem romanju, prišli v tisto življenje, kjer nam bodo oni toliko bolj dragi, kolikor bolje jih bomo poznali in jih bomo lahko ljubili brez strahu, da nas bodo zapustili.« (Epistola 92,1:PL33,318)

Ko sklonimo glavo pred nedoumljivimi in skrivnostnimi Božjimi načrti, ki jih vedno navdihuje ljubezen, in smo potolaženi zaradi vere, ki nam govori o gotovosti nesmrtnosti, pomislimo na glavne postaje življenja pokojnega kardinala ter na veliko dobrega, ki ga je zasejal.
Rodil se je v Gani v škofiji Wa v katoliški družini, očeta je izgubil, ko je imel štiri leta. Vere se je naučil v naročju svoje matere, ki je bila zelo verna.
Ko je končal osnovno šolo, ki jo je obiskoval v svoji vasi, je vstopil v škofijsko semenišče. Po končanem študiju filozofije pa se je leta 1981 odločil, da bo vstopil v družbo apostolskega življenja misijonarjev Afrike oziroma belih očetov. Redovne zaobljube je izpovedal leta 1986, leta 1987 pa je bil posvečen v duhovnika.

Takoj se je odlikoval po darovih bistroumnosti, misijonarskem duhu in duhovnosti, zato so mu predstojniki zaupali pomembne naloge v Družbi belih očetov. Preselil se je v Rim, kjer je na Papeškem bibličnem inštitutu magistriral iz Svetega pisma.

Leta 1996 je bil odgovoren za formacijo misijonarjev Afrike v kraju Kahangala v Tanzaniji. Po štirih letih je bil poslan v Toulouse kot direktor hiše za formacijo francoske province. Postal je njen delegat in bil takoj zatem izvoljen za prvega generalnega pomočnika kongregacije.
Na zasedanju kapitlja leta 2010 je bil izvoljen za generalnega vrhovnega predstojnika. Bil je prvi Afričan, ki je opravljal to pomembno vlogo v družbi misijonarjev Afrike.

V šestih letih opravljanja službe se je pokazal njegov izreden duh iniciativnosti, organizacijske sposobnosti in pozorna skrb pri oznanjevanju večnih resnic evangelija v jeziku in slogu novega časa. V eni od svojih knjig o misijonarskem slogu, ki mora biti značilen za bele očete, je zapisal: »Dejstvo, da smo kot misijonarji pogosto tujci v deželi, kjer živimo in delamo, daje našemu sporočilu določeno verodostojnost. Ko ljudje vidijo, da smo se naučili njihovega jezika in običajev, vedo, da jih ljubimo in da nam je res mar, kaj se jim dogaja.« Prav tako se je zavedal, da se njihova misijonarska zavzetost ne sme omejiti le na Afriko, ampak se mora razširiti tudi na pomoč državam s katoliškim izročilom, ki potrebujejo Božjo besedo ter prenovo vere in krščanskega pričevanja.

Papež Frančišek ga je leta 2016 imenoval za škofa škofije Wa. Kot škof je bil zvest papežu in blizu svojim duhovnikom in ljudem. Vedno je bil na razpolago za srečanje in dobro besedo. Globoko je čutil odgovornost, ki jo je imel kot naslednik apostolov. Julija 2020 ga je sveti oče imenoval za člana Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov. Tako se je začelo njegovo sodelovanje s Svetim sedežem. Julija letos se je udeležil plenarnega zasedanja Simpozija škofovskih konferenc Afrike in Madagaskarja (SECAM), na katerem je bil izvoljen za njegovega predsednika.

Z njim je izginil zelo pomemben lik afriškega škofa. V mnogih situacijah je bil marljiv protagonist, imel je velik čut za odgovornost, željo, da bi delal dobro, misijonarski duh mu je bil prirojen. Navdihujoče načelo njegovega delovanja kot redovnika in škofa je bilo vedno njegovo prizadevanje za evangelizacijo. Najvišji cilj, h kateremu je usmerjal svoje delovanje, pa je bilo dobro duš. Zahvaljujemo se Bogu za dobro, ki ga je pokojni kardinal sejal, pa tudi družbi apostolskega življenja misijonarjev Afrike, da ga je pripravila za naloge, ki jih je opravljal.

Bogu, ki je dober in bogat v usmiljenju, izročamo tega našega sobrata v škofovski in kardinalski službi ter prosimo Boga, naj ga sprejme v svojo brezkončno ljubezen.
Spodbuja nas zaupanje, da mu je Kristus, veliki in večni duhovnik, odprl vrata in ga sprejel z besedami, za katere vsak od nas upa, da jih bo nekoč slišal: »Pridi, dobri in zvesti služabnik ... stopi v veselje svojega Gospoda!« (Mt 25,21).

Ponedeljek, 5. december 2022, 14:25