Izjava glede srečanja Svetega sedeža in Nemške škofovske konference
Tiskovni urad Svetega sedeža
Srečanje je bilo načrtovano že nekaj časa kot priložnost za skupni razmislek o sinodalni poti, ki poteka v Nemčiji. Ta je bila sklicana kot odziv na primere spolnih zlorab mladoletnih s strani duhovnikov.
Srečanje je vodil kardinal državni tajnik Njegova eminenca Pietro Parolin, ki je v uvodu zasedanja spomnil na vez občestva in ljubezni, ki povezuje škofe med seboj in s Petrovim naslednikom ter poudaril pomen srečanja kot trenutek podelitve in milosti, edinosti v razlikah. Omenil je tudi pomisleke, ki jih vzbuja sinodalna pot in nakazal tveganje »reform Cerkve in ne v Cerkvi«.
Njegova ekscelenca msgr. Georg Baetzing, limburški škof in predsednik Nemške škofovske konference, je v svojem uvodnem govoru ponudil pogled na dosedanja dela nemške sinodalne poti in izpostavil njenega duha, ki temelji na poslušanju Božjega ljudstva in o bolečini zaradi zlorab, ki so jih zagrešili člani duhovščine. Nadškof Baetzing je naštel tudi teme, o katerih so razpravljali na zborih: Oblast in delitev oblasti v Cerkvi – Skupna udeležba in misijonsko načrtovanje; Duhovniško življenje danes; Ženske v cerkvenih službah in uradih; Živeti v odnosih, ki delujejo - Živeti ljubezen v spolnosti in v partnerskem odnosu. Nazadnje je njegova ekscelenca izrazila priznanje za delo sinode, ki jo je sklical sveti oče za vso Cerkev, in odločitev za podaljšanje časovnih okvirov.
Sledili sta teološki predavanji njegove eminence kardinala Luisa Francisca Ladarije, prefekta Dikasterija za nauk vere in Marca Ouelleta, prefekta Dikasterija za škofe, ki sta odkrito in jasno spregovorila o pomislekih in zadržkih v zvezi z metodologijo, vsebino in predlogi sinodalne poti, ki jih predlagajo, da se v korist edinosti Cerkve in njenega evangelizacijskega poslanstva dosedanje njihove zahteve vključijo v sinodo vesoljne Cerkve.
Med odprtim dialogom so se nato v razpravo vključili številni nemški škofje in predstavniki kurije. Tako se je pokazal pomen in tudi nujnost opredelitve in poglobitve nekaterih izpostavljenih tem, na primer tistih, ki se nanašajo na strukture Cerkve, sveto službo in dostop do nje, krščansko antropologijo itd. Obenem je bilo pri vseh polno zavedanje, da smo na poti s celotnim svetim in potrpežljivim Božjim ljudstvom, tudi v soočenju različnih stališč. Prav v tem smislu so številni posegi nakazovali središčnost evangelizacije in poslanstva kot končnega cilja potekajočih procesov, pa tudi zavedanje o nerazpoložljivosti nekaterih tem do razprave.
V tej perspektivi odprte in bratske izmenjave je bilo podanih nekaj predlogov, kot na primer uvedba moratorija za nemško sinodalno pot, ki ni bil sprejet in predlog za spodbujanje dodatnega razmišljanja in medsebojnega poslušanja v luči zmed, ki so se pojavile.
V zaključku je kardinal državni tajnik izrazil priznanje za razpravo, ki ni bila formalna, temveč potrebna in konstruktivna, ki je v potekajočih procesih »ne gre prezreti«.
Strinjali so se, da je treba v prihodnjih mesecih nadaljevati s poslušanjem in medsebojnim dialogom, da bi lahko prispevali k obogatitvi nemške sinodalne poti in vesoljne sinode Cerkve.
