Vatikan se je pridružil Pariškemu podnebnemu sporazumu

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Parolin: okrepiti prizadevanja za celostno ekologijo

Kot je na srečanju, ki ga je organiziralo državno tajništvo skupaj s Papeškima akademijama znanosti in družbenih znanosti, poudaril kardinal Parolin, je »v tem posebnem trenutku naše zgodovine, ki je zaznamovan z vedno bolj zaskrbljujočimi konflikti, ki ogrožajo multilateralizem, potrebno okrepiti naša prizadevanja za celostno ekologijo«. Po njegovih besedah »gre za vprašanje, ki je tako kot podnebne spremembe v nevarnosti, da bi ostalo v senci«.

Lanski poziv verskih voditeljev in znanstvenikov

Simpozij, ki ga je bilo mogoče spremljati tudi preko interneta, je prav tako potekal v luči konference COP27, ki bo v Šarm el Šejku od 6. do 18. novembra letos. Predvsem pa je potekal ob prvi obletnici dogodka »Vera in znanost: v pripravi na COP26«, na katerem so 4. oktobra 2021 v Apostolski palači številni verski voditelji in znanstveniki z različnih področij skupaj s papežem Frančiškom podpisali poziv k odločnemu in prepričljivemu prehodu od »kulture uporabi in odvrzi« h »kulturi skrbi za planet«.

198 držav podpisnic

Vatikanski državni tajnik je poudaril, da je s pristopom Svetega sedeža Okvirna konvencija Združenih narodov s 198 državami skoraj dosegla univerzalnost. Po njegovih besedah gre za sad »dolgega procesa preučevanja in analiziranja« z governatoratom ter »sodelovanja« z dikasteriji rimske kurije, kakor je bilo to pri pripravi okrožnice Laudato si'.

Pomen in aktualnost okrožnice Laudato si’

Ta papežev dokument je navajalo več govornikov, tudi kardinal Parolin, ki je spomnil, da okrožnica poziva k sodelovanju »na različnih ravneh« med »strokami«, »državami«, »različnimi deli mednarodne skupnosti«. Predvsem pa vabi k »sodelovanju med generacijami«, saj bi nas moralo ob tem, »ko govorimo o skrbi za skupni dom«, skrbeti za tiste, ki bodo živeli na zemlji.

Do leta 2050 neto nič izpustov toplogrednih plinov

Država mesto Vatikan se je zavezala, da bo do leta 2050 dosegla neto nič izpustov toplogrednih plinov ter spodbujala »vzgojo in izobraževanje na področju celostne ekologije«. Na ta način je mogoče predlagati »nove življenjske sloge, ki temeljijo na razvoju in trajnosti, bratstvu in sodelovanju med človekom in okoljem«.

Preoblikovanje in odločitve, ki jih ni mogoče več odložiti

Vatikanski državni tajnik je svoj nagovor zaključil z besedami, da je »tako imenovana socialno-ekološka kriza ugoden trenutek za naše spreobrnjenje ter za odločitve, ki se jih ne more več odlagati«. Znanost je jasna: »Časa za ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je vse manj. Ne gre le za vpliv na naravo, temveč tudi na gospodarstvo in družbo.«

Czerny: nekateri projekti za fosilna goriva so nepremišljeni

Tudi kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, je izrazil zaskrbljenost. Dejal je, da so svetovne razmere »še bolj obupne kot pred sedmimi leti. Kljub Pariškemu sporazumu je cilj, da bi se temperatura povečala le za 1,5 °C, praktično nedosegljiv; planet je že zdaj toplejši za 1,2 °C. Kljub temu se nepremišljeno pričenja s številnimi novimi projekti za pridobivanje fosilnih goriv, kar je v nasprotju s pozivom Mednarodne agencije za energijo.

Laudato si’ že sedem let navdihuje ljudi dobre volje

V tem scenariju kardinal Czerny vidi luč, ki jo predstavlja prav okrožnica Laudato si', ki sedem let po izidu »še naprej navdihuje in usmerja ljudi dobre volje k vse bolj celostnemu ekološkemu pristopu«. Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju »podpira vsa prizadevanja za povezovanje, zbiranje in podelitev glasov civilne družbe«. Takšen primer je platforma Laudato si', ki trenutno povezuje več kot 6.000 udeležencev, med katerimi so tudi šole, družine in redovne skupnosti v Ameriki, Evropi, Aziji in Afriki.

Vérgez: okoljski projekti v Vatikanu

Kardinal Vérgez, predsednik governatorata, pa je predstavil nekatere okoljske projekte, ki potekajo ali jih načrtujejo v Vatikanu z namenom, da bi uresničili cilje okrožnice. Med njimi so ločeno zbiranje odpadkov, racionalizacija virov ter nove tehnike namakanja in zalivanja za varčevanje z vodo. Drugi ukrepi se nanašajo na nadzor energije, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, namestitev sončnih kolektorjev in pametnih inštalacij, ki na primer izklopijo razsvetljavo, kadar osebje ni prisotno.

Gallagher: ali bomo skupaj zmagali ali pa izgubili

Med simpozijem so predvajali video s pričevanji s petih celin, ki ga je pripravil Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju v sodelovanju z Dikasterijem za komunikacijo. Srečanje je sklenil msgr. Gallagher, ki je pojasnil, zakaj se je Sveti sedež odločil, da bo pristopil k Okvirni konvenciji in Pariškemu sporazumu: v prvi vrsti zaradi »skladnosti z družbenim naukom Cerkve glede ekologije«, pa tudi zaradi želje po »krepitvi multilateralizma v sedanjih kritičnih razmerah«. »Ali bomo skupaj zmagali ali pa izgubili,« je dejal nadškof in poudaril, da je pot do ciljev Pariškega sporazuma dolga. Spomnil je, da je potrebno še veliko storiti glede vprašanj, kot so podnebni migranti, ki nimajo mednarodne zaščite, naraščanje ekstremnih vremenskih pojavov ter ukrepi za povečanje odpornosti. »Odpraviti moramo kulturo odmetavanja, ki prevladuje v naši družbi in je zelo očitno netrajnostna«.

Izogniti se svetovni katastrofi

Med srečanjem so prek Zooma spregovorili ministri s Fidžija, iz Senegala in Monaka. Dogodka se je udeležil tudi Simon Stiell, izvršni sekretar sekretariata ZN za podnebne spremembe, ki se je Svetemu sedežu zahvalil za »pogumno dejanje«. Po njegovih besedah so takšni ukrepi potrebni, da bi »izvedli preobrazbene spremembe in se izognili globalni katastrofi«, ki bi »spremenila naše podnebje, naš svet in naše življenje. Na slabše, za vedno«.