Prefekt Tajništva za ekonomijo o obračunu Svetega sedeža za leto 2021
Vatican News
»Naredili smo veliko korakov v pravo smer glede preglednosti, ekonomske zaščite Svetega sedeža in vzdržnosti«. Tako p. Juan Antonio Guerrero Alves, prefekt Tajništva za ekonomijo, komentira objavo proračuna Svetega sedeža za leto 2021. Rezultati – pravi – so boljši od predvidenih, vendar »je pred nami zelo negotovo obdobje« in še vedno se moramo soočiti z nekaterimi strukturnimi težavami. Guerrero opredeljuje kot cerkveni problem premajhno financiranje papeževega poslanstva in z zadovoljstvom gleda na prodajo Londonske palače, ki se je zgodil »na transparenten način«.
Pater Guerrero, kakšne so novosti tega obračuna?
Prva novica je sprememba obsega konsolidiranega obračuna. Tukaj je obračun celotnega Svetega sedeža. Governatorat in IOR nista vključena. To pomeni korak naprej kar zadeva preglednost in razvidnost celotnega ekonomskega stanja Svetega sedeža. Začeta pot se nadaljuje in se poglablja. Julija 2021 je Svet za ekonomijo uvedel pomembne spremembe, zaradi katerih obračun sedaj bolje odraža ekonomsko stvarnost Svetega sedeža. V prejšnjem obsegu, ki je upošteval samo Kurijo, smo videli samo 35% celote. Občutno smo povečali obseg: od 60 entitet prejšnjega obsega smo prišli na 92 sedanjega obsega; z bilančne vsote 2,2 milijarde evrov leta 2020 na 3,9 leta 2021; od pasivne bilance 0,8 milijarde evrov na 2,3 milijarde; od čistega premoženja v višini 1,4 milijarde evrov na 1,6 milijarde. Prihodki so se z 248 milijonov evrov dvignili na 1.093 milijonov evrov; stroški s 315 milijonov evrov na 1.096 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj je znašal 3 milijone evrov.
Kako je potekalo lansko leto?
Prva dobra novica je, da so rezultati boljši od pričakovanih. Tako v novem kot v starem obsegu. V novem obsegu je bil predviden primanjkljaj v višini 33,4 milijonov evrov, v resnici pa je bil 3,3 milijone evrov. Pričakovani primanjkljaj iz poslovanja je znašal 56 milijonov evrov, bil pa je 77,7 milijonov. Višji je zaradi tega, ker v oceno zaradi tehničnih težav ni bila vključena ustanova Casa Sollievo della Sofferenza, kar doda primanjkljaj v višini 30 milijonov evrov. Tudi v tem primeru so dobri finančni rezultati ublažili poslovne rezultate. Če primerjamo poslovni izid Kurije – stari okvir – s proračunom, s predvidenim primanjkljajem v višini 49,6 milijonov evrov, se pokaže presežek v višini 28,8 milijonov evrov. 78,4 milijone evrov je torej bolje od pričakovanega.
Kaj je razlog tega presežka Kurije?
Presežek starega obsega je v celoti posledica finančnega rezultata 44,6 milijonov evrov. V primerjavi s predračunom so bili prihodki 21,8 milijonov evrov boljši od predvidenih, odhodki 26,4 milijonov evrov nižji od predvidenih in finančni rezultati 30,2 milijonov evrov boljši od predvidenega. Pomembno je upoštevati, da so finančni rezultati predvsem fiktivni, to je nematerializirani in so podvrženi negotovosti finančnih trgov in tečajnih gibanj.
Kako torej sodite številke v tem poročilu?
Mi ne iščemo presežka ampak vzdržnost službe Svetega sedeža. Primanjkljaj v višini 3 milijonov evrov pri obračunu 1.100 milijonov evrov ni veliko, praktično je uravnotežen, in se ne zdi številka, ki bi zbujala skrbi. Če pa naredimo podrobnejšo analizo, nas na nekaterih področjih čakajo izboljšave. Prva analiza je, da obstaja 62 milijonov evrov primanjkljaja v poslovanju, ki so ga dobri finančni rezultati leta 2021 omilili v 3 milijone primanjkljaja. Kadar finančni rezultati niso tako ugodni, ko je to bilo leta 2020, se pojavi poslovni primanjkljaj.
V preteklih letih ste zelo vztrajali pri »misijonskem obračunu«. Ali ta zavest raste?
Mislim, da se vsaka Kurijska ustanova dobro zaveda svojega poslanstva pomoči poslanstvu svetega očeta, ga predano uresničuje in v teh časih ekonomskih težav skuša to storiti varčno, pri čemer skrbi za bistvene stvari. Kurija, ki je tista, ki omogoča boljšo primerjavo s preteklimi leti – stari obseg konsolidiranega proračuna – še naprej kaže nezadostno pokritost, kar bi opredelil kot cerkveni problem. Papeževo poslanstvo ni zadostno financirano. Leta 2021 je imela Kurija, brez rezultatov Petrovega novčiča, ki je vključen v obračun, 10 milijonov primanjkljaja, 56 milijonov evrov manj v primerjavi s tistim, ki ga je dejansko imela 2020, kar je dobra novica. Dobra novica je tudi dejstvo, da se je Kurija žrtvovala z zmanjševanjem odhodkov in s tem nadzirala tisti del, ki ga lahko bolje nadzira, medtem ko redni prihodki še naprej padajo. Kurija je pridobila 14 milijonov evrov več in jih potrošila 42 milijonov manj; vendar moramo priznati, da se ne bi slepili, da je redni primanjkljaj ostal nespremenjen, redni odhodki so se zmanjšali za 15 milijonov evrov in tako letos dosegli nov minimum porabe, vendar ni dovolj, tudi redni prihodki so se znižali za 14 milijonov evrov, kar je še en nov minimum. 56 milijonov evrov manjši primanjkljaj je posledica za 33 milijonov evrov boljših rezultatov v financah in 23 milijonov, boljših izrednih rezultatov glede na preteklo leto. Nedvomno ne moremo biti dejavni samo na zmanjševanju odhodkov. Prišel bo trenutek, ko jih ne bo več mogoče dodatno zniževati, ne da bi ogrozili poslanstvo, zato delamo tudi na tem, kako povečati prihodke. Dejstvo je, da Sveti sedež vsako leto zmanjša imetje za kritje kurijskih storitev.
Zakaj ob zmanjšanem primanjkljaju in celo presežku skoraj 29 milijonov evrov v Kuriji, vi še vedno vztrajate, da Sveti sedež prodaja imetje?
Seveda je težje pojasniti zakaj, čeprav imamo v vseh ustanovah, ki se nanašajo na Sveti sedež, 3 milijone evrov primanjkljaja, oziroma presežek 28,8 milijonov evrov v Svetem sedežu ali Kuriji, Petrovem novčiču in vključno z drugimi papeškimi skladi, v resnici Sveti sedež vsako leto proda imetje v povprečju za 20-25 milijonov evrov. In v tem je precej konstanten. Poleg tega, da finančni rezultati niso doseženi in da je veliko donacij, ki jih prejemamo, namenskih, služijo za neko stvar in ne za drugo. Velik del imetja, ki je dodeljeno neki ustanovi, je namenski in ga ni mogoče nameniti drugi stvari. To se pravi, da ne moremo izdatkov nekaterih ustanov pokriti s prihodki vseh drugih. Veliko je dikasterijev, ki opravljajo storitve, za katere ne dobijo ekonomskega nadomestila, preprosto so centri stroškov in praktično nimajo prihodkov, njihova storitev je vedno opravljena s primanjkljajem. Vendar mora biti tako. Ne upravljamo podjetja, ekonomska merila imajo relativno vlogo, ekonomija mora služiti, ne vladati, kot vztraja sveti oče. Zanimiv nedavni primer je sodišče Rimske Rote, ki je od samo financiranja postalo deficitarno, ko se je papež upravičeno odločil, da se je treba ogibati temu, da bi bila pravica samo za tiste, ki jo lahko plačajo, in jo je naredil brezplačno. Donos premoženja in notranji prispevki ne krijejo stroškov poslanstva. Zato je bistvena pomoč Petrovega novčiča, ki financira karitativna dela in papeževo poslanstvo, kakor tudi prispevek škofij. Vsakoletne donacije in tisto, kar lahko ustvari Sveti sedež, ne morejo financirati vseh stroškov ustanov, ki nimajo prihodkov in Sveti sedež mora vsako leto utrpeti 20-25 milijonsko erozijo premoženja.
Novi obračun vključuje dve italijanski bolnišnici. V času krize za katoliško zdravstvo: kako delujeta?
Da, katoliško zdravstvo v Italiji preživlja težke čase. V konsolidirani obračun sta vključeni dve bolnišnici. Ena je Bambin Gesù. Z višjim proračunom, kot ga ima Kurija, gre v pravo smer in je ekonomsko zdrava bolnišnica. V zadnjih letih se je dobro spoprijela s krizo, ki je posledica covida; druga, Casa Sollievo della Sofferenza, se mora soočiti s svojo ekonomsko krizo in sprejeti nujne ukrepe, da ne bi postavila pod vprašaj svoje vzdržnosti. Nove ustanove, vključene v obračun, so nam omogočile, da smo zabeležili vsa sredstva in obveznosti in dobili bolj stvaren obračun. To pomeni, da smo lahko priznali vse obveznosti, ki jih je sklenil Sveti sedež. Imamo boljši zemljevid prednosti in slabosti.
Druga tema, ki izhaja iz tega obračuna, je Pokojninski sklad in obveznosti, ki predstavljajo redne odpravnine. Kako je z računi?
Pokojnine so problem v skoraj vseh državah in naš Pokojninski sklad ni izjema. Prej bi celo rekel, da so v svoji majhnosti vatikanske pokojnine boljše in varnejše kot v mnogih bližnjih državah. To je ena od tem, na katro se že leta priteguje pozornost z večjim ali manjšim alarmom, da bi se prikazal temen gospodarski scenarij prihodnosti. Prvič smo v obračun vključili neto obveznost Pokojninskega sklada za odpravnine po aktuarskem vrednotenju iz leta 2019: 631,4 milijonov evrov po IPSAS 39, ki je pravilen način vrednotenja, tudi če je manj ugoden. To je del, ki ustreza Svetemu sedežu s skupnimi neto obveznostmi v višini 1.000 milijonov evrov, kar vključuje tudi osebje Vikariata in Governatorata. Nobenega dvoma ni, da Pokojninskega sklada ne oskrbujemo dovolj, da bi mu omogočili izpolnjevati bodoče obveznosti ali da obljubljamo več, kot si dejansko lahko dovolimo. Dobra novica je, da imamo še vedno čas za uvedbo korekturnih ukrepov, ki ne bodo travmatični, vendar moramo to storiti kmalu.
V obračun so bile tudi za prvo leto vključene neto obveznosti Zdravstvenega zavarovanja za leto 2021 za odpravnine, ki po aktuarskem vrednotenju znašajo 171,2 milijonov evrov v neto premoženju.
Kako nameravate ukrepati?
Ko govorimo o obveznostih, ne mislimo na trenutni primanjkljaj, ampak se zavedamo, da smo sprejeli nekatere obveznosti, ki jih po današnji oceni na neki točki v prihodnosti ne bomo sposobni izpolniti s sedanjimi dotacijami. Oziroma, ali se nakaže več denarja, da bi se ta predvidljiva situacija v prihodnje ne uresničila, ali pa se izplačila prilagodijo možnostim. Nakazovati več denarja ali obljubljati manj ugodnosti. V dveh zadnjih primerih, ko smo spoznali problem v Pokojninskem skladu, je Sveti sedež nakazal več denarja. Vendar je vse to zgolj kratkoročna paliativa, ki ne rešuje strukturnega problema, zaradi katerega dolgoročno prispevki ne bodo zadoščali za nadomestilo obljubljenih ugodnosti.
Kakšna so vaša predvidevanja za prihodnost?
Prihodnost se nam kaže kot zelo negotov čas. Nimamo veliko spremenljivk, na podlagi katerih bi lahko delovali pri spoprijemanju s krizo, nimamo ne fiskalne ne monetarne politike in ne nadzora nad velikim delom prihodkov. Poleg naših strukturnih težav nam svetovne razmere – vojna, inflacija, pomanjkanje zalog, finančna negotovost itd. – ustvarjajo nove izzive in priložnosti. Ne moremo reči, da je čas žrtev minil, leto 2022 bo posebej težko in prav tako 2023. Sedaj se moramo soočiti s proračunom za leto 2023, ki nam ne dopušča posebnega zadovoljstva, čeprav se je pritisk zaradi covida zmanjšal.
Kaj nam lahko poveste o novi kadrovski službi?
Kar zadeva kadre, trenutno nadaljujemo z dosedanjim delom. Imamo načrt dela za prihodnja leta. Septembra bo službo nastopil novi direktor, ki bo, kakor upamo, lahko uvedel izboljšave, ki pa zahtevajo čas: izboljšati delovno ozračje kjer je potrebno, motivacijo, karierno pot, poistovetenje s službo, ki jo Kurija nudi Cerkvi. Nova Apostolska konstitucija je polna namigov in predlogov glede tega, kaj pomeni služiti Cerkvi, začenši z Rimsko kurijo. Služiti v Kuriji ni zgolj preprosto delo, ampak je poslanstvo. Veliko je še treba narediti.
Kako ocenjujete rezultate na poti preglednosti?
V tem času smo storili veliko korakov v pravo smer glede preglednosti, ekonomske zaščite Svetega sedeža in vzdržnosti. Dikasteriji in kurijske ustanove uvajajo postopke, s katermi napredujejo v pravi smeri. Nedavno smo objavili obračun za Petrov novčič, kaj smo prejeli in kako smo to uporabili. Začeli smo tudi s projektom centralizacije finančnih investicij, ki ga je pred leti zahteval papež, potrdili smo investicijsko politiko in imenovan je bil Odbor za investicije. Vendar smo še vedno počasni. Uvedeni so bili postopki za zaščito. Pregledno in nemoteno smo izpeljali prodajo palače v Londonu, po pravilnih postopkih. Potrditev aktov o izredni upravi je uvedla nadzorni mehanizem, ki vabi k upoštevanju postopkov. Odprava tajnosti v ekonomskih vprašanjih nas je naredila bolj pregledne … Na poti smo.
