Kardinal Parolin Limesu: Cerkev je pacifistična, ker verjame in se bori za mir
Vatican News
»Diplomacija Svetega sedeža ni vezana na eno državo, ampak na resničnost mednarodnega prava, ki nima političnih, ekonomskih ali vojaških interesov. Je v službi rimskega škofa, ki je pastir vesoljne Cerkve.« Tako se začenja intervju s kardinalom državnim tajnikom Pietrom Parolinom, ki je bil objavljen v zadnji številki revije Limes pod naslovom »Velika vojna«, ki jo urejata Lucio Caracciolo in Guglielmo Gallone.
Od diplomacije Svetega sedeža, ki je univerzalna, ker »papeški predstavniki prihajajo iz krajevnih Cerkva vsega sveta« in z »jasno cerkveno funkcijo«, do geopolitike, »nepogrešljive za čim bolj učinkovito opravljanje diplomatskega poklica«. Od mednarodne vloge papeža Frančiška, ki je skupaj s svojimi predhodniki simbol »manj evrocentrične Cerkve« in od »večstranskega pogleda na mednarodne probleme«, do dolge diplomatske dejavnosti kardinala Parolina, za katero »se, kot pravi, zahvaljujem Bogu, ki mi je v različnih situacijah, v katerih sem se znašel, kljub slabostim in omejitvam dal milost, da lahko z duhovniškim pričevanjem spremljam diplomatsko poslanstvo.« Vse do univerzalnega značaja Cerkve v zapletenem in razdrobljenem svetu, za katerega je značilna »tretja svetovna vojna po koščkih«, o kateri papež govori že leta.
Pri vsem tem je in bo kompas, ki mu moramo slediti, samo eden: evangelij. »Oznanilo miru, obljuba in dar miru – pojasnjuje kardinal Parolin – vse strani so ga polne. Kličejo ga angeli ob Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Sam ga vošči svojim takoj po vstajenju. Cerkev sledi zgledu svojega Gospoda: verjame v mir, dela za mir, bori se za mir, pričuje za mir in ga skuša graditi. V tem smislu je pacifistična.« Kar zadeva uporabo orožja, Parolin pojasnjuje, da »Katekizem katoliške Cerkve predvideva zakonito obrambo. Ljudstva imajo pravico, da se branijo, če so napadena. Vendar je to zakonito oboroženo obrambo treba izvajati v okviru nekaterih pogojev, ki jih našteva Katekizem sam: da so se vsa druga sredstva za zaustavitev agresije izkazala za neizvedljiva in neučinkovita; da obstajajo utemeljeni razlogi za uspeh; da uporaba orožja ne povzroča hujšega zla in nereda od tistega, ki ga je treba odpraviti.«
Uporaba orožja. Nesorazmerna in nepremišljena. Na mnogih koncih sveta. Kajti, kot poudarja kardinal Parolin v intervjuju za Limes, se »vojna začne v človekovem srcu. Vsaka krvava žalitev oddalji mir in oteži kakršna koli pogajanja.« Papež to pogosto ponavlja v svojih pozivih. Toda kot opaža državni tajnik, je »papežev glas pogosto vox clamantis in deserto (glas vpijočega v puščavi).« Je preroški glas, daljnovidna prerokba. Je kot posejano seme, ki potrebuje rodovitno zemljo, da bi obrodilo sad. Če glavni dejavniki konflikta ne upoštevajo njegovih besed, se žal ne zgodi nič, spopadom ni konca.« »Tudi danes – nadaljuje Parolin – v tragičnem Ukrajinskem dogajanju, se zdi, da trenutno še ni pripravljenosti za začetek resničnih mirovnih pogajanj in za sprejem mediacije super partes. Kot je očitno, ni dovolj, da ena stran to enostransko predlaga ali predpostavlja, ampak je nujno, da obe strani izrazita svojo voljo v tem smislu. Še enkrat … vox clamantis in deserto. Kljub temu pa papeževe besede ostajajo pričevanje najvišje vrednosti, ki vplivajo na marsikatero vest, da se ljudje bolj zavedajo, da se mir in vojna začenjata v naših srcih in da smo vsi poklicani, da damo svoj prispevek k pospeševanju prvega in k izogibanju druge.
Spodbujen od vprašanj sogovornikov v zvezi z Ukrajino Parolin prizna »možnost negativnega preskoka k združitvi delčkov v resnični svetovni spopad. Mislim, da še nismo sposobni predvideti ali preračunati posledic tega, kar se dogaja. Tisoči mrtvih, uničena mesta, milijoni razseljenih, opustošeno naravno okolje, grožnja lakote zaradi pomanjkanja žita na mnogih delih sveta, energetska kriza… Kako je mogoče, da ne prepoznamo, da je edini možen odgovor, edina izvedljiva pot, edina uspešna možnost ustavitev orožja in spodbujanje pravičnega in trajnega miru?«
Prav glede možnosti potovanja papeža Frančiška v države spopada v Vzhodni Evropi državni tajnik pojasnjuje, da je papeževa največja želja in »zato njegova prednostna naloga«, da »bi s svojimi potovanji dosegel konkretno korist. V tej optiki je dejal, da želi iti v Kijev, da bi prinesel tolažbo in upaje prebivalcem, ki jih je prizadela vojna. Prav tako je napovedal svojo pripravljenost, da bi potoval tudi v Moskvo, če obstajajo razmere, ki so resnično koristne za mir.« Parolin je nato pripomnil, da je dialog med Rimom in Moskvo težaven. »Napreduje z majhnimi koraki in doživlja tudi negotove faze«, »vendar se ni prekinil.« Srečanje v Jeruzalemu med papežem Frančiškom in patriarhom Kirilom je bilo odpovedano, »ker ga ne bi razumeli in bi ga teža trajajoče vojne preveč pogojevala.«
Temeljni del intervjuja s kardinalom Parolinom je posvečen tajnemu dogovoru med Svetim sedežem in Kitajsko. »Dialog med Svetim sedežem in Ljudsko republiko Kitajsko – pravi državni tajnik – ki se je začel po volji sv. Janeza Pavla II. in se nadaljeval med papeževanjem Benedikta XVI. in Frančiška, je leta 2018 pripeljal do podpisa začasnega sporazuma o imenovanju škofov na Kitajskem. Ravno značaj začasnosti je stranem svetoval, naj ga ne objavijo, saj čakajo, da njegovo delovanje preverijo na terenu in se o njem odločijo.« »Poleg tega, dodaja Parolin, kar zadeva oceno uspehov dogovora, se mi zdi, da lahko rečemo, da so bili storjeni koraki naprej, vendar še nismo premagali vseh ovir in težav, zato še ostaja pot, ki jo moramo prehoditi, za njegovo dobro uporabo in preko iskrenega dialoga tudi za njegovo izboljšanje.«
Če Caracciolo in Gallone izpostavita, kako se v sodobnem svetu »zdi, da se silam ne uspe več razumeti,« da »kršijo starodavna diplomatska pravila in navade« in »polemični toni segajo vse do bolečih žalitev med voditelji držav«, je Parolinovo stališče ravno v tem, da bi vse diplomacije prevzele univerzalen pogled, se zavzele za zaščito dostojanstva in temeljnih pravic, branile najbolj slabotne in zadnje na zemlji, delale v prid življenja. Ko bi se učile »dihati v ritmu univerzalnosti.«
