80. rojstni dan in 50 let duhovništva p. Lombardija v znamenju hvaležnosti

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pater Lombardi je vodil Radio Vatikan 25 let, najprej kot direktor programov in nato kot generalni direktor papeškega radia. Poleg tega je več kot 10 let vodil tudi Vatikanski televizijski center. Njegovo življenje pričuje o predanem in kompetentnem služenju Cerkvi, ki ga danes nadaljuje kot predsednik Fundacije Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. in kot predstojnik jezuitske skupnosti »La Civiltà cattolica«. Prav pri tej reviji Družbe Jezusove je daljnega leta 1973 začel svoje prve novinarske korake, štiri leta pozneje pa je postal njen direktor.

Občutje presenečenja in hvaležnosti

Na vprašanje, kakšno občutje ga navdaja ob 80. rojstnem dnevu in 50-letnici duhovništva, je pater Lombardi odgovoril: »Gre za občutje presenečenja, da sem prišel do sem! Ko smo mladi, vsi mislimo, da je 80 let življenja ali 50 let duhovništva cilj, ki je zelo oddaljen, da gre za zelo stare osebe. Potem pa se človek dan za dnem temu približuje in na koncu pride do tja, morda še dlje. Gre torej za presenečenje, ki ga seveda spremlja velika hvaležnost, saj ne morem storiti drugega kot da bi se zahvalil: tako za življenje kot zato, da sem bil poklican, da bi to življenje živel kot redovnik in kot duhovnik. Je čas zahvale, tudi čas pogleda na svoje življenje, gre za neke vrste obračun o svojem življenju in poslanstvu; vendar pa je bistveno, da je čas zahvale, saj je človek prejel tako veliko, da se resnično lahko le z osuplostjo zahvali Gospodu in mu reče: "Hvala, dal si mi toliko časa in toliko priložnosti ter toliko dokazov svoje milosti; hvala, da si me spremljal do tukaj. Upam, da sem na dar, ki si mi ga podaril, odgovoril na sprejemljiv način".«

Komunikacija je soudeležba pri poslanstvu evangelizacije

P. Lombardi je skoraj 50 let svojega življenja posvetil služenju Cerkvi in Svetemu sedežu na področju komunikacije. V nadaljevanju intervjuja je povedal, česa se je naučil v tem času, ki ga je med drugim zaznamoval izredno hiter tehnološki razvoj, tudi na področju informacij: »Prva stvar, ki sem se je naučil iz izkušenj – čeprav sem potreboval kar nekaj časa –, je ta, da za osebo, ki živi v veri in v Cerkvi, komunikacija pomeni soudeležbo pri poslanstvu evangelizacije, komuniciranja, ki je prav eden izmed vidikov, v katerih se lahko vidi celotna stvarnost sveta, zgodovine, odnosa z Bogom in med ljudmi. To je komunikacija: naš Bog je Bog, ki komunicira; Bog, ki nam je posredoval samega sebe z besedami, z razodetjem, s tem, da je poslal Jezusa Kristusa! Celotna Cerkev ima potem poslanstvo, ki je posredovanje, sporočanje, širjenje te Gospodove besede. Potrebno je razumeti, da če je nekdo poklican sodelovati na področju komunikacije, to pomeni, da je poklican sodelovati – tudi če na specifične načine in preko različnih nalog – pri sami naravi Cerkve in odnosa med Bogom in človeštvom.«

Vpliv ignacijanske duhovnosti: v vseh stvareh videti Boga

Na vprašanje, kako je ignacijanska duhovnost vplivala na njegovo delo na področju komunikacije, je p. Lombardi odgovoril: »Ignacijanska duhovnost nas uči, nam pomaga, nas vzgaja, da bi v vseh stvareh videli Boga; da bi videli Gospodovo delo okoli nas, v stvarnosti in v osebah okrog nas. Pomaga nam torej brati stvarnost oseb in dogodkov z vidika vere, kakor prisotnost Gospoda, ki dela. Sveti Ignacij govori o Gospodu kot o tistem, ki dela: to me je vedno zelo nagovorilo. On dela okoli nas v dogodkih, v zgodovini, v osebah in gre za to, da bi ga poznali, da bi ga videli, prepoznali v tem njegovem delu ter tudi drugim pomagali, da bi ga videli, razumeli in sprejeli v tej njegovi prisotnosti.«

Izkušnja treh pontifikatov: služenje

Pater Lombardi je bil bližnji sodelavec zadnjih treh Petrovih naslednikov: papeža Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška. Glede tega, kako ga je ta izkušnja obogatila na osebnem področju, je dejal: »Svoje delo sem vedno pojmoval kot služenje in vedno se mi je zdelo jasno, da je papež služabnik: papež je veliki služabnik Cerkve in človeštva, Božje prisotnosti v svetu. Jaz sem bil torej poklican, da bi služil temu služenju, da bi sodeloval pri njem. Sčasoma se mi je ta klic k sodelovanju zdel velik dar, saj je poslanstvo, ki ga opravljajo papeži, resnično čudovito poslanstvo za dobro ljudi, človeštva, vernikov. Lahko sem sodeloval in vložil svoje moči, da sem pomagal pri tem poslanstvu: v smislu, da sem pomagal, da bi ga bolj razumeli, spoznali preko naših sredstev, naših komunikacijskih kanalov. Služenje v okviru tega velikega služenja papežev človeštvu in Cerkvi. To me je vedno navduševalo in zelo sem hvaležen, da sem bil poklican v tovrstno delo.«

Nasvet mladim novinarjem: živeti poklic kot poklicanost

Pri svojem delu je p. Lombardi veliko pozornosti posvečal tudi mladim, njihovi osebni in poklicni rasti. Na vprašanje, kaj bi danes svetoval fantom in dekletom, ki želijo stopiti na pot novinarstva, je dejal: »Rekel bi jim, da je lahko njihov poklic zelo lep, vendar pa ga je potrebno živeti kot poklicanost: ne le kot kariero, kjer je potrebno razviti tehnične sposobnosti, ampak kot pot, na kateri lahko pomagajo ljudem srečati druge, vzpostaviti komunikacijo, ki je razumevanje, vzajemni dialog. Komunikacijo, ki pomaga spoznavati resnico in ne zavajati drugih; kjer se naučimo poudarjati tudi pozitivne vidike in ne le dramatičnosti trpljenja ali težav, ki jih povzročajo zlo in krivice. Te je potrebno vsekakor obsoditi, vendar pa je potrebna tudi sposobnost, da pokažemo prisotnost dobrega, ljubezni, čeprav je le-ta pogosto bolj zakrita, a je prav tako pomembna. Moram reči, da sem v najboljših trenutkih služenja na področju komunikacije imel prav to izkušnjo, vtis, da so bili tudi kolegi novinarji veseli, da so odkrili lepoto svojega dela, ker so pomagali pri širjenju sporočil, ki so bila pozitivna za človeštvo, v službi katerega morajo biti. Zdi se mi, da je to ideal, s katerim se je potrebno gibati na področju komunikacije, z vso potrpežljivostjo in konkretnostjo, ki sta potrebni, da se iz dneva dan dobro učimo sporočanja, tudi s strokovnega vidika. Ne smemo dopustiti, da bi nas obvladovale tehnično-strokovne veščine, ampak je potrebno vedeti, da morajo biti te v službi nečemu velikemu in lepemu, da bi skupaj zgradili vredno družbo in cerkveno skupnost.«

Tudi v starosti lahko človek še veliko da

Ob koncu intervjuja pa je p. Lombardi odmeval na trditev, da s svojim aktivnim delom pri reviji La Civiltà Cattolica in kot predsednik Fundacije Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. kaže, da tudi v ostareli dobi človek lahko še veliko da, kot je poudaril papež Frančišek v katehezah o starosti: »Dokler človek zmore, dokler ima moči, je seveda dobro opravljati služenje, za katero ga prosijo. Včasih gre za službo, ki se nekoliko spremeni v slogu, naravi in tudi učinkih: starejši človek morda čuti, da ni toliko poklican, da bi vedno sledil najnovejšim novicam, ampak bolj k razmišljanju; iskati smisel stvari, vrednot, pa tudi razmišljati o prihodnosti, saj se ne smemo zapirati vase. O prihodnosti, kjer bodo še naprej v ospredju bistvene stvari. Menim, da so resnično, dobro, lepo še naprej referenčne točke našega življenja in naše perspektive upanja.«