Papeška akademija za življenje izdala knjigo Teološka etika življenja
Andreja Červek – Vatikan
Nadškof Vincenzo Paglia, predsednik Papeške akademije za življenje, je za vatikanske medije dejal, da je »teološka etika človeškega življenja posebno področje zanimanja Akademije, saj so posebej pomembna vprašanja telesnosti in zdravstvenih praks. To je tudi področje, na katerem se nenehno odražajo znanstveno-tehnološke inovacije.« V ospredju seminarja je bila okrožnica svetega Janeza Pavla II. Evangelium Vitae.
Pojasnil je, da so v središču pogovora bila različna stališča in mnenja, tudi kontroverzna, kar je ponujalo različna izhodišča za razpravo. »Cilj je torej služiti cerkvenemu nauku, s tem da se odpira prostor za pogovor, ki omogoča in spodbuja raziskovanje. Tako si razlagamo vlogo Akademije, ki jo je tudi sam papež Frančišek želel na mejnih vprašanjih v transdisciplinarnem pristopu. Skrb za inteligenco vere mora potekati tako, da se goji to področje razvijanja poglobitev in napredkov, ki so potrebni: poslušati glas Duha, ki vedno znova razlaga Jezusov evangelij, in z novo učinkovitostjo prestrezati procese, v katerih se oblikujejo paradigme človeške kulture (Veritatis Gaudium). Upoštevati resnost procesov razvijanja tega cerkvenega dinamizma, ki se ne sprijazni s preprostim ponavljanjem zunanjih formul ali prilagajanjem običajnemu, je del službe, ki je zaupana Papeški akademiji,« je dejal Paglia.
Predstavil je sestavo knjige, v kateri je dvanajst poglavij. Izhodišče je povzetek najpomembnejših točk iz govorov in dokumentov papeža Frančiška. Sledi predstavitev nauka o življenju, ki izhaja iz Svetega pisma v luči kristološkega dogodka. Po poglavju, ki razlaga glavne elemente današnje kulture, je v naslednjem poglavju kritično obravnavan nauk in teološko izročilo v zvezi s peto zapovedjo »Ne ubijaj«. Nato so obravnavane teme vesti, pravil in moralnega razločevanja. V ta širok okvir so postavljena vprašanja, povezana z izvorom življenja in vlogo spolnosti, trpljenjem, smrtjo in skrbjo za umirajočega človeka. Nekatere specifične teme, kot so okolje in življenje na planetu (vključno z živalskim), odgovorno razmnoževanje, skrb za umirajoče in nove tehnologije, so obravnavane kot preizkusni kamen za splošni pristop prejšnjih poglavij. Na koncu je predstavljeno temeljno eshatološko obzorje, o katerem govori razodetje in je nujno potrebno za ustrezno razumevanje človeškega življenja in njegovega smisla, žal pa je v današnjem krščanskem oznanjevanju le malo prisotno.
