»Praedicate Evangelium« točka prihoda in odhoda

ANDREA TORNIELLI

Točka prihoda in odhoda. Ali bolje, ponovnega začetka. Ko 5. junija in na praznik binkošti stopa v veljavo nova Apostolska konstitucija »Praedicate Evangelium«, se zaključuje skoraj desetletje trajajoča pot reform. Pot, ki je vse do danes spremljala pontifikat papeža Frančiška in ki se je začela v razpravah na generalnih kongregacijah pred konklavom 2013.

Reforma prihaja po reformi, ki jo je odredil Janez Pavel II. (Pastor Bonus, 1988) in je spremenila reformo, ki jo je razglasil Pavel VI. (Universi regimini Ecclesiae, 1967). Prednost evangelizacije in vloga laikov sta prvenstveni ideji, ki povezujeta novo Apostolsko konstitucijo papeža Frančiška z 2. vatikanskim koncilom.

Najprej pogled na že opravljeno pot. Reforme, ki so bolj zaradi potrebe kot zaradi hotene izbire vezane na sodne kronike, so se začele pri ekonomsko-finančnih ustanovah Svetega sedeža. Leta 2014 je Frančišek ustanovil Svet za ekonomijo, katerega naloga je nadzorovati gospodarsko upravljanje in nadzirati strukture ter upravne in finančne dejavnosti dikasterijev Rimske kurije. Istočasno je Frančišek ustanovil Tajništvo za ekonomijo, ki je dikasterij Rimske kurije za nadzor in vodenje, zadolžen za usklajevanje ekonomskih in upravnih zadev Svetega sedeža in Države mesta Vatikan. Na Tajništvo je bila sedaj prenesena tudi pristojnost nad osebje, ki je bilo doslej v pristojnosti Državnega tajništva. Leta 2014 je papež generalnemu revizorju zaupal nalogo, naj opravi revizijo (audit) dikasterijev Rimske kurije, ustanov, ki so vezane ali se nanašajo na Sveti sedež, in Uprav guvernatorata Države mesta Vatikan.

Do naslednjega koraka je prišlo leta 2015 z oblikovanjem Tajništva za komunikacijo, ki je za tem postal Dikasterij za komunikacijo. Ta je združil. kar devet različnih ustanov (od Papeškega sveta za družbeno obveščanje do različnih informativnih ustanov Svetega sedeža, od tiskarne do Vatikanske založbe). Novi Dikasterij je bil od leta 2018 zaupan vodstvu prefekta laika.

Leta 2016 je bil ustanovljen Dikasterij za laike, družino in življenje, ki je združil pristojnosti in funkcije, ki so pripadale Papeškemu svetu za laike in Papeškemu svetu za družino. Dikasterij je pristojen za zadeve, ki se tičejo spodbujanja življenja in  apostolata vernih laikov, pastoralne skrbi za mladino, družino in njenega poslanstva ter zaščite in podpore človeškega življenja.

Istega leta je papež ustanovil Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja. V njem so se združile pristojnosti Papeškega sveta za pravičnost in mir, Papeškega sveta Cor Unum, Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih ter Papeškega sveta za zdravstvene delavce (za Pastoralo zdravja). Dikasterij je pristojen tudi za Caritas Internationalis.

Novembra 2017 je papež vnesel spremembe tudi v Državno tajništvo, ki sta ga do tedaj sestavljala dva oddelka, oddelek za splošne zadeve (vodil ga je namestnik) in oddelek za odnose z državami (vodil ga je tajnik za odnose z državami). Frančišek je namreč ustanovil tretji oddelek, poimenovan kot oddelek za osebje diplomatske službe Svetega sedeža, s čimer je okrepil sedanji Urad delegata za papeška predstavništva. Oddelek, ki je odvisen od Državnega tajništva, a ima lastnega tajnika, želi pokazati papeževo pozornost ter bližino diplomatskemu osebju. Ukvarja se izključno z vprašanji, ki so povezana z osebjem, ki deluje ali se pripravlja na diplomatsko službo Svetega sedeža.

Do nadaljnjega koraka je prišlo februarja 2022. Papež Frančišek je z motuproprijem spremenil notranjo ureditev Kongregacije za nauk vere, ko je z ustanovitvijo dveh različnih oddelkov jasno ločil doktrinalne in disciplinarne pristojnosti ter vsakemu dodelil enega tajnika. Kardinal prefekt Dikasterija bo torej imel dva namestnika. Namen reforme je dati pravi pomen tudi doktrinalnemu oddelku in njegovi temeljni vlogi pri spodbujanju vere, ne da bi dovolili, da bi disciplinska dejavnost po desetletjih, v katerih je bilo vloženih veliko naporov in človeških virov za preiskovanje primerov zlorab, prešla na drugo raven. Nobeden od novih tajnikov ni bil imenovan za škofa.

Tako smo prišli do 19. marca 2022 z objavo nove konstitucije, ki vključuje celotno doslej opisano pot in uvaja še druge novosti, ki dopolnjujejo reformo. Najpomembnejša je: prvi dikasterij Kurije je Dikasterij za evangelizacijo, ki združuje Kongregacijo za evangelizacijo ljudstev  in Papeški svet za novo evangelizacijo. Odločitev, ki kaže na temeljno skrb, namenjeno oznanjevanju evangelija. Posebnost tega je, da prefekt tega dikasterija postane papež sam, ki se mu tematika evangelizacije zdi ključna. Pomagala mu bosta dva proprefekta (eden za oddelek za temeljna vprašanja evangelizacije v svetu in eden za oddelek za prvo evangelizacijo in za nove krajevne Cerkve).

Druga novost zadeva združitev dosedanje Kongregacije za katoliško vzgojo in dosedanjega Papeškega sveta za kulturo v novi Dikasterij za kulturo. Imel bo enega samega prefekta. Tretja novost Konstitucije je preoblikovanje Apostolske elemozinerije, ki je bila preprost urad, a je sedaj postal tretji Dikasterij Rimske kurije, imenovan »Dikasterij za službo dejavne ljubezni«. Četrta novost je definicija, s katero je naveden organizem, ki ni del Rimske kurije. Ta, ki se je do sedaj imenoval »Generalno tajništvo škofovske sinode« je sedaj preprosto postal »Generalno tajništvo sinode«.

Naslednjo novost Konstitucije predstavlja, da vodjem dikasterijev - tudi tistih dosedanjih kongregacij – ne bo treba več biti kardinali. Edina dva kardinala, ki ju navaja »Praedicate Evangelium« sta prefekt sodišča Apostolske signature in koordinator Sveta za ekonomijo. Poleg tega je papež določil, da so zadolžitve za klerike in redovnike v Kuriji petletne in jih je mogoče obnoviti še za drugo petletje, z večjo mobilnostjo in izmenjavo med Rimom in krajevnimi Cerkvami.

In končno, je še ena pomembna prvina nove Konstitucije, ki bo v svojem bodočem razvoju pogojevala tudi konkretnost življenja krajevnih Cerkva ter njihovih struktur. Papež Frančišek v Preambuli Konstitucije omenja, da je »vsak kristjan v moči krsta misijonski učenec, kolikor je srečal Božjo ljubezen v Jezusu Kristusu.« Od tod vključenost laikov v vodilne in odgovorne vloge. Če »kateri koli laik« lahko predseduje nekemu Dikasteriju ali nekemu kurijskemu organizmu »glede na njegovo posebno pristojnost, oblast vladanja in posebno funkcijo«, je to zato, ker vsaka ustanova Kurije deluje v moči oblasti, ki ji jo je zaupal papež.