Lombardi. Ratzingerjeva zbirka Opera omnia resnična duhovna hrana za naš čas

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kaj je Opera omnia

»Opera omnia je nekaj značilnega, kar se naredi le v primeru velikih avtorjev, velikih teologov in filozofov, ki za seboj pustijo delo, ki ostane skozi čas in za katerega se domneva, da ga bodo številni učenjaki uporabljali še na desetine let in morda celo stoletja. Joseph Razinger je veliki teolog našega časa, zato si nedvomno zasluži zbirko zbranih del. Le-ta je najprej izšla v nemščini, nato pa je bila prevedena tudi v druge jezike. Ratzingerjeva Opera omnia izhaja v skladu s sistematičnim načrtom, ki ga je odobril avtor sam. Skupno je predvidenih 16 zvezkov; Nemci so izdali že skoraj vse, za Italijane pa lahko rečemo, da so na pol poti. V zbirki so zbrane vse pomembne teme njegovega dela: od temeljnih del njegovega doktorata iz teologije do tematik o Jezusu Kristusu, Cerkvi in eshatologiji oz. večnem življenju. Seveda je pomemben del njegovih spisov povezan z drugim vatikanskim koncilom, kjer je sodeloval kot izvedenec. V omenjeni zbirki najdemo vse, kar je Ratzinger kot teolog napisal preden je bil izvoljen za Petrovega naslednika; papeški dokumenti so nekaj drugega. V zadnjih dveh letih sta v italijanščini izšla dva zvezka njegovih spisov o drugem vatikanskem koncilu, ta teden pa je bil predstavljen prvi izmed dveh zvezkov o ekleziologiji, torej o tem, kar je Ratzinger napisal o Cerkvi v njenih različnih vidikih: o njeni sestavi, primatu papeža, skupnosti, sinodalnosti. V zadnjem zvezku, ki je izšel, torej najdemo zapise na temo Cerkve, ki so nastali v zadnjih petdesetih letih in so urejeni glede na konceptualno strukturo.«

Zapisi, urejeni po tematikah

Na vprašanje, kakšen je namen zbirke oz. komu je namenjena, je predsednik vatikanske Fundacije »Joseph Ratzinger – Benedikt XVI.«, dejal: »Če nas zanima misel Ratzingerja, ki je ena izmed temeljnih teoloških misli našega časa – poleg tega, da je potem postal tudi papež –, v zvezkih zbirke Opera omnia najdemo zbrane ter razvrščene po tematikah mnoge zapise, ki so bili prej raztreseni: na primer članek, objavljen v zborniku, potem homilija ob določeni priložnosti ali geslo, objavljeno v teološkem slovarju. Vsi ti zapisi so bili vzeti iz konteksta, v katerem so bili objavljeni, ter so sistematično urejeni. Tako lahko sedaj drug za drugim in organizirano preberemo vse, kar je Ratzinger napisal o Cerkvi, čeprav v različnih oblikah. Včasih so namreč zapisi v teološko-znanstveni obliki, drugič gre za homilije, ki govorijo o temeljnih vprašanjih, kot je na primer Petrov primat v Cerkvi, in tako dalje.«

Resnična duhovna hrana glede različnih tematik

P. Lombardi je zatem odgovoril na vprašanje, katero je glavno sporočilo, ki ga vernik lahko prejme ob branju prvega dela osmega zvezka Ratzingerjeve zbirke Opera omnia: »To je sporočilo, ki ga dobimo ob branju vsakega Ratzingerjevega dela, če želimo biti zelo jedrnati. Gre za sposobnost, da krščansko vero predstavi na način, ki je primeren kulturi in problemom našega časa, ki je resnično izjemna. Ne gre le za jasnost konceptualnega značaja, temveč tudi za duhovno bogastvo. Z drugimi besedami, Ratzinger zna z globoko duhovnostjo združiti bogastvo pojmov in logično celovito razpravo. Gre torej za resnično duhovno hrano o raznih tematikah, kot na primer ko govori o Jezusu Kristusu, o Cerkvi, o večnem življenju in podobno. Gre za različne teme, vendar pa je slog vedno isti: zelo globok in konceptualno jasen; hkrati pa gre tudi za duhovno življenje, ki se na izredno harmoničen način združuje s tem racionalnim in konceptualnim pogledom na vero.«

Dediščina Benedikta XVI. glede tematike resnice

V nadaljevanju pogovora je p. Lombardi odgovoril na vprašanje, kakšna je dediščina papeža Benedikta XVI. glede tematike resnice: »Resnica je bila vedno tema, ki je usmerjala njegovo življenje. Tudi dejstvo, da je že od mladih let želel študirati teologijo, priča o želji po tem, da bi poznal in poskušal poglobiti resnico. Resnico, ki ni zgolj abstraktna, lahko bi rekli racionalistična, ampak je resnica, ki se verniku predstavi tudi v Jezusu Kristusu po Cerkvi, po pričevanju svetnikov: višek resnice je Jezus Kristus, ki je razodetje Boga in njegove besede. Na vsaki Ratzingerjevi poti gre torej za iskanje resnice, ki je razumna, to pomeni, da do nje pridemo z razumom; vendar pa gre za razum, ki ga vera povezuje in mu pomaga, da pride ne le do znanja, ampak tudi do prepričanj, ki navdihujejo celotno življenje, torej razum, srce in duha.«

Ratzinger in dejavna ljubezen

Glede poglavitnih Ratzingerjevih naukov na temo dejavne ljubezni pa je p. Federico Lombardi dejal: »Kot vemo, je bila prva okrožnica, ki jo je napisal in objavil Benedikt XVI., ko je postal papež, prav Deus Caritas est, Bog je ljubezen. Svoj pontifikat je torej želel postaviti v to perspektivo: Bog, ki je znan kot resnica, kot temelj našega življenja, naše usmeritve, naše poti, vendar Bog, ki je ljubezen. Je učenec svetega Avguština, zato ga ta lik močno navdihuje. Za njegovo misel je značilen ta temelj, ki je sicer tudi bistvo Nove zaveze in Janezovega pisma. Lahko bi rekli, da je vrhunec našega gledanja Boga, razodetja, to, da ga opredelimo kot ljubezen. In ta ljubezen se uresničuje tako v našem krščanskem in osebnem življenju kot v naših odnosih z drugimi, in sicer z dejavno ljubeznijo, ki ne ostaja zaprta, ampak se širi s posnemanjem dejavne ljubezni Boga. Boga, ki ni ostal zaprt vase, ampak je iz ljubezni ustvaril in iz ljubezni dal svojega sina. Kristusova ljubezen seveda postane zgled za to, kako naj vsak kristjan ljubi.«