Predstavitev simpozija »Karizma in ustvarjalnost«; med izzivom in preroštvom
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Kot je na začetku dejal kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, »živimo v času, ko je nujno potrebno premisliti o kulturni dediščini v Cerkvi, predvsem v skupnostih posvečenega življenja. V Evropi se je ob obsežni kulturni dediščini, ki jo tvorijo nepremičnine in premičnine, arhivi ter knjižnice, število posvečenih oseb v zadnjih tridesetih letih zmanjšalo za več kot 57 % pri ženskah in 44 % pri moških.« Ob takšnem zmanjšanju števila posvečenih oseb je po besedah kardinala Ravasija nujno potrebno uporabiti več sredstev za opazovanje in zaščito.« Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi prefekt in tajnik Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, kardinal João Braz de Aviz in nadškof José Rodríguez Carballo, predstavnik Papeškega sveta za kulturo, škof Carlos Alberto de Pinho Moreira Azevedo, in s. Jolanta Maria Kafka, vrhovna predstojnica sester Brezmadežne Marije in predsednica Mednarodne zveze vrhovnih predstojnic.
Simpozij organizirata Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja in Papeški svet za kulturo v sodelovanju z Nacionalnim uradom za cerkveno kulturno dediščino in bogoslužne stavbe pri Italijanski škofovski konferenci ter s Fakulteto za cerkveno zgodovino in kulturno dediščino Papeške univerze Gregoriana. Pred časom je bil objavljen razpis, namenjen moškim in ženskim ustanovam posvečenega življenja ter profesorjem in raziskovalcem, da bi zbrali raziskave, spodbudne projekte in primere dobre prakse glede zaščite, ohranjanja, uporabe ter ponovne uporabe kulturne dediščine teh ustanov: arhitekturne in umetniške dediščine, arhivov in knjižnic ter nesnovne dediščine. Številne prispevke, ki so prišli z vsega sveta, so razvrstili glede na štiri tematike, ki bodo zaznamovale naslednje štiri sklope dveh študijskih dni: okviri teoretičnega razumevanja, katalogizacija, upravljanje ter ponovna uporaba.
Kot je še poudaril kardinal Ravasi, v središču simpozija ne bodo »vloge ali izvor izkušenj, temveč kompetence in zgled projektov: ne zato, da bi spodbujali posnemanje – kar je zaradi edinstvenosti primerov in njihovega konteksta nemogoče –, temveč da bi sprožili nove procese.« Po njegovih besedah so ta izziv dosegli, saj so po razpisu prejeli 82 prispevkov z vseh celin, z izjemo Oceanije. Kardinal Ravasi je prav tako dejal, da lahko odgovornost za ohranjanje postane priložnost za ponovni razmislek glede lastne karizme, da bi jo razumevali v sedanjem družbeno-kulturnem kontekstu in jo načrtovali v bližnji prihodnosti.
Nadškof José Rodríguez Carballo je dodal, da bo prihodnost svetla, če se bodo spoštovali kanonični predpisi in se bo namenilo dovolj prostora formaciji. Po njegovih besedah so ti ukrepi potrebni, da bi preprečili porazgubitev ter ozavestili vrednost dobrin, zlasti v samostanih, da bi izboljšali njihovo upravljanje in ohranjanje.
Kardinal Braz de Aviz je spomnil na »preroške besede« papeža Frančiška v apostolskem pismu z naslovom Fidelis dispensator et prudens (Zvesti in preudarni oskrbnik), kjer beremo: »Kakor ima zvesti in preudarni oskrbnik nalogo, da pozorno skrbi za to, kar mu je bilo zaupano, tako se Cerkev zaveda odgovornosti, da pozorno varuje in upravlja z lastnimi dobrinami.« Marca 2014 je Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja organizirala prvi simpozij o upravljanju cerkvenega premoženja. Z njim so želeli samim ustanovam pomagati, da bi se bolj zavedale pomena ekonomskega vidika, pa tudi »prepoznale spremembe, ki so potrebne pri skrbi za dediščino in njenem upravljanju.« Povabljene so, da bi pogumno odgovorili na izzive današnjega časa, da bi še naprej ostale preroško znamenje Božje ljubezni. Vse ustanove, samostane in družbe apostolskega življenja, so povabili, naj »združijo moči za pomemben korak, ki ga predstavlja katalogizacija in fotografska dokumentacija kulturnih dobrin.«
O potrebi po izčrpnejši katalogizaciji je spregovorila tudi s. Jolanta Maria Kafka. Poudarila je, da se s popolnim popisom svojih dobrin lahko pohvalijo samostani sui iuris kontemplativnega življenja ter nekatere druge posamezne kongregacije. Izrazila je upanje, da bo majski simpozij pomenil prelomnico in pomagal povečati ozaveščenost glede omenjene tematike.
