»Znotraj Vatikana.« Kongregacija za katoliško vzgojo
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Sodelovanje pri Globalnem dogovoru o vzgoji
Najprej je odgovoril na vprašanje, na kakšen način je Kongregacija za katoliško vzgojo vključena v prizadevanje za uresničevanje Globalnega dogovora o vzgoji, ki ga je predlagal papež Frančišek. Dejal je, da sveti oče že od začetka svojega pontifikata »ponavlja, da je potrebno vlagati v talente vseh, predvsem mlajših generacij, da bi vzpostavili novo univerzalno solidarnost in družbo, ki bo bolj pripravljena sprejemati. Z dogovorom o vzgoji je papež ponovno povabil k sklenitvi zaveze, ki bi omogočila globalno konvergenco za vzgojo, ki bi znala združevati vse ljudi. Na ta način naj bi našli rešitve za probleme, s katerimi se soočamo zaradi epohalne spremembe, ter brez strahu začeli s procesi preobrazbe in gledali v prihodnost z upanjem. Takšno vabilo je namenjeno vsem: učiteljem in profesorjem, učencem, dijakom in študentom, staršem, civilni družbi; vsem strokam in panogam; različnim intelektualnim, znanstvenim, umetniškim, športnim, političnim, gospodarskim in podjetniškim izrazom, ki podpirajo mlade.«
Poseben odbor pripravil vademekum in smernice
»Naloga Kongregacije za katoliško vzgojo je spremljati udejanjanje omenjenega projekta ter spodbujati simpozije in druge dogodke za poglobitev različnih vidikov dogovora o vzgoji. Vse od 12. septembra 2019, ko je sveti oče objavil prvo sporočilo glede Globalnega dogovora o vzgoji, je dikasterij začel spremljati in zbirati najpomembnejše izkušnje katoliških šol in univerz ter številnih drugih izobraževalnih ustanov v mnogih državah sveta. Glede na veliko število pobud in z namenom, da bi se le-te v prihodnjih letih neprenehoma razvijale, je bil ustanovljen poseben odbor: skupaj s Papeško fundacijo Gravissimum Educationis, Univerzo Lumsa in Katoliško univerzo Srca Jezusovega. Pripravili so pester vademekum za pedagoške delavce in smernice za univerze. V prvem dokumentu so razloženi cilji, ki jih je v Globalnem dogovoru o vzgoji navedel papež, v smernicah pa je predstavljenih pet tematskih področij, ki so lahko v pomoč pri pripravi akademskih, znanstvenih in kulturnih pobud: dostojanstvo in človekove pravice; bratstvo in sodelovanje; tehnologije in celostna ekologija; mir in državljanstvo; kulture in verstva. Delo dikasterija poteka v plodnem sodelovanju z drugimi organi Svetega sedeža, saj so cilji dogovora o vzgoji raznoliki: najti globalno konvergenco v 'skupnem domu'; zavezo, ki ustvarja mir, pravičnost in sprejemanje med vsemi ljudstvi; ter dialog med religijami.«
Pristojnosti in naloge kongregacije
Dejal je, da ima Kongregacija »nalogo poglabljati, razvijati in spodbujati temeljna načela katoliške vzgoje, kot jih predlaga cerkveno učiteljstvo, tako v kontekstu Božjega ljudstva kot tudi v okviru civilne družbe. Prizadeva si zagotoviti, da bi verniki na tem področju lahko izpolnjevali svoje obveznosti ter bi tudi civilna družba priznala in varovala njihove pravice. V tem kontekstu je pomemben konstruktiven dialog z državnimi institucijami in mednarodnimi organizacijami. Kongregacija oblikuje smernice za katoliške šole, mnoge izmed njih so ustanovile in jih vodijo redovne skupnosti; pomaga škofom pri nadzoru kakovosti storitev, ki jih te šole nudijo, pri formaciji formatorjev (vzgojiteljev), verskem izobraževanju ter pastorali učencev, dijakov in študentov. Dikasterij poleg šol spremlja katoliške univerze tako, da pomaga škofom preko oblikovanja norm v skladu s konstitucijo Ex corde Ecclesiae spremljati akademske ustanove: skrbijo za poglabljanje različnih predmetov, pri čemer upoštevajo krščanski navdih ter spodbujajo različne oblike univerzitetne pastorale.«
Potrjevanje statutov cerkvenih univerz in inštitutov
Posebna pristojnost dikasterija pa je povezana s cerkvenimi univerzami in inštituti. V skladu z apostolsko konstitucijo Veritatis gaudium (ki jo je papež Frančišek odobril 8. decembra 2017) Kongregacija za katoliško vzgojo potrjuje statute omenjenih ustanov, nad njimi izvaja najvišje vodstvo in skrbi za zagotovitev kakovosti ter zaščito integritete katoliške vere. Na svetu je približno 217.000 katoliških šol, v katerih se vzgaja in izobražuje več kot 60 milijonov učencev in dijakov. Katoliških univerz je 1360, cerkvenih univerz in fakultet s pridruženimi in združenimi inštituti pa je 487. Na visokošolskih zavodih je približno 11 milijonov študentov.
Zaposleni in stroški
Kardinal Versaldi je zatem spregovoril o zaposlenih ter stroških dikasterija: »Na Kongregaciji za katoliško vzgojo je zaposlenih 29 oseb iz 12 držav. Nekateri delajo na Uradu za šole, drugi na Uradu za univerze ali oddelku za mednarodne organizacije ter v različnih službah: na ekonomatu, protokolu, v arhivu, knjižnici ali oddelku za informatiko. Največji strošek predstavljajo plače zaposlenih, sledijo stroški tiskanja (za revijo dikasterija in razne dokumente) ter prispevek za svetovalno delo, ki je zaupano skupini svetovalcev. Stroške za posebne dogodke kot so simpoziji, študijski seminarji ali kongresi ob različnih priložnostih delno krije dikasterij, poleg tega pa so sofinancirani z zunanjimi sredstvi. Kongregacija že šest let gosti Papeško fundacijo Gravissimum Educationis, ki jo je ustanovil papež Frančišek, da bi podprl raziskovanje in nove projekte na področju vzgoje in izobraževanja. Na njej so zaposlene štiri osebe.«
Stik z mednarodnimi organizacijami
Dikasterij poleg tega, da sodeluje s številnimi mednarodnimi združenji šol, katoliških univerz, staršev, alumnov, prav tako pozorno ohranja stik z mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, Svet Evrope, Evropska unija, v tesnem sodelovanju z državnim tajništvom. Zagotovljeni so stalni odnosi z opazovalci Svetega sedeža pri teh organizacijah, ki kongregaciji posredujejo informacije glede strategij, tematik, ki se preučujejo ter glede dogodkov, ki jih organizirajo. Poleg notranjega dela uradnikov, ki spremljajo omenjene dejavnosti, ob posebnih priložnostih prav tako izberejo strokovnjake, ki jih pošljejo na določena srečanja, da bi predstavili mnenje Cerkve ter poznali usmeritve, ki se oblikujejo in se očitno odražajo pri delu katoliških izobraževalnih ustanov.
Agencija Avepro
V okviru Svetega sedeža delujeta tudi agencija Avepro (Agencija Svetega Sedeža za vrednotenje in spodbujanje kakovosti univerz), ki je bila ustanovljena po njegovi vključitvi v bolonjski proces, ter Mednarodni center za priznavanje. Kardinal Versaldi je spomnil, da je cilj bolonjskega procesa olajšati mednarodno mobilnost profesorjev in študentov na področju visokošolskega izobraževanja. Zato so bila sprejeta merila, ki omogočajo priznavanje študijskih programov med državami, ki so vključene v proces. Za cerkvene ustanove je bil to pomemben korak, saj so s pomočjo dikasterija pregledale različne vidike akademskega življenja, pri tem pa so se osredotočile predvsem na preverjanje kakovosti študija. Vsaka od držav, vključenih v bolonjski proces, se je zavezala k ustanovitvi agencije za nadzor kakovosti študija. Tako je tudi znotraj Svetega sedeža papež Benedikt XVI. leta 2007 ustanovil takšno agencijo, ki se imenuje Avepro. Njen namen ni le vrednotiti, ampak predvsem pomagati pri spodbujanju razvoja in kakovosti cerkvenih študijev. Tako kot v vseh drugih državah, mora tudi na vsaki cerkveni visokošolski ustanovi obstajati enota za samoocenjevanje, ki nadzoruje doslednost in učinkovitost akademskega življenja. Avepro, ki je organ, neodvisen od dikasterija, na pet let izvede zunanjo evalvacijo vsake ustanove in o njej pripravi končno poročilo.
Mednarodni center za priznanje
Nadalje je prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo razložil, da morajo vse države, ki sprejmejo eno izmed Unescovih konvencij glede priznavanja, imeti poseben urad. Njegova primarna naloga je spodbujanje priznavanja in obveščanje o nacionalnih izobraževalnih sistemih, vključno z bazo podatkov o vseh priznanih visokošolskih ustanovah. Tudi Sveti sedež, ki je podpisnik štirih regionalnih konvencij in se je zavezal k spodbujanju globalne konvencije, ki jo je pred kratkim sprejel Unesco, je v okviru Kongregacije za katoliško izobraževanje ustanovil »Mednarodni center za priznanje«. Njegove pristojnosti veljajo za ves svet, ima pravico sprejemanja zavezujočih odločitev in upravljanja z bazo podatkov, ki je dostopna na posebni spletni strani vseh visokošolskih zavodov, ki jih je ustanovil ali odobril Sveti sedež.
Posledice pandemije
Ob koncu intervjuja pa je kardinal Versaldi spregovoril o vplivu pandemije na formacijo novih generacij ter o priporočilih in prednostnih nalogah kongregacije. Poudaril je, da je pandemija »pospešila in povečala številne nujne primere in izredne situacije ter razkrila veliko novih, mnoge izmed njih so povezane s področjem vzgoje in izobraževanja. Soočamo se z nekakšno "izobraževalno katastrofo", saj je bilo okoli deset milijonov otrok primoranih opustiti šolo. Poleg njih je okoli 250 milijonov šoloobveznih otrok, ki so izključeni iz kakršnekoli izobraževalne dejavnosti. Zelo hitro so bile uvedene računalniške izobraževalne platforme, ki so pomagale pri soočanju z izrednim stanjem, vendar je izrazita tehnološka razlika skupaj z drugimi pomanjkljivostmi povzročila, da je izobraževalna vrzel povsod postala še bolj izrazita. V tej situaciji, ki je ne bo mogoče rešiti v kratkem času, kongregacija predlaga dve smernici: po eni strani je potrebno izredne razmere čim prej rešiti s tehnološkimi pripomočki ter z izobraževanjem učiteljev na didaktičnem področju. Po drugi strani pa si je potrebno prizadevati za pripravo novega kulturnega modela, ki bo spremenil sedanji razvojni model in sprejel pedagoške paradigme, ki bodo sposobne zaščititi dostojanstvo oseb, spodbujati ustrezne procese socializacije z vidika univerzalnega bratstva ter interdisciplinaren pristop k znanju, ki bo pripomogel k temu, da bodo nove generacije protagonisti skupnega dobrega.«
