V Rimu na ogled razstava o odnosih med Srbijo in Vatikanom
Andreja Červek – Vatikan
Otvoritvene slovesnosti, ki je potekala v ponedeljek, 18. oktobra, se je poleg srbskega zunanjega ministra Nikole Selakovića in ostalih priznanih osebnosti udeležil tudi vatikanski tajnik za odnose z državami Paul Richard Gallagher. Dejal je, da bi vzajemno sodelovanje in iskanje skupnega dobrega moralo biti vodilo pri študiju zgodovine mednarodnih odnosov.
Gallagher: odnosi med Vatikanom in balkanskimi narodi
»Upam, da bo nadaljnje proučevanje zgodovine mednarodnih odnosov navdihnilo nove generacije, da bodo pomagale graditi družbo, ki jo vedno bolj zaznamujeta vzajemno sodelovanje in prizadevanje za skupno dobro,« je Gallagher dejal v svojem govoru. Omenil je »pogosto občutljivo in zahtevno vprašanje odnosov med Vatikanom in narodi Balkana«, ki »v zapletenem političnem okviru tega območja nikoli ni prenehalo biti zelo pomembno«.
Gallagher je spomnil na obdobje ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki so ga »zaznamovale težke mednarodne okoliščine« in v katerem sta si »tako Beograd kot Vatikan prizadevala za izboljšanje odnosov, pri čemer sta se soočala z različnimi izzivi zaradi političnih in verskih razlik«. Spomnil je na konkordat iz leta 1914, ki sicer »ni bil uresničen in ni dosegel želenih ciljev«, je pa »pomembno prispeval k vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1920, ko je bila odprta tudi apostolska nunciatura v Beogradu«.
Miljković: Srbija od začetka zagotavljala versko svobodo
Srdjan Miljković, namestnik vodje srbskega diplomatskega predstavništva pri Svetem sedežu, je za Vatican News povedal, da je namen razstave krepitev dvostranskih odnosov, ki segajo v konec 19. stoletja, in prikaz zgodovinske poti, ki je vodila do izgradnje in nato razvoja srbske države, ki je od samega začetka zagotavljala versko svobodo in svobodo veroizpovedi. Spregovoril je tudi o nekaterih najpomembnejših trenutkih zgodovine, o katerih govorijo dokumenti srbskega državnega arhiva. Njegova želja je, da bi razstava še okrepila obstoječe dobre odnose.
Kot je pojasnil Miljković, je razstava rezultat dobrega sodelovanja med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Srbije in Državnim arhivom Srbije. Razstavo je državni arhiv pripravil na podlagi lastnih dokumentov z veliko navdušenja in strokovnosti. Osnovna ideja je bila opozoriti na obdobje pred letom 1920, ko so bili uradno vzpostavljeni diplomatski odnosi, ter izpostaviti dejstvo, da so stiki in komunikacija, vključno z diplomatsko komunikacijo, obstajali že od Berlinskega kongresa leta 1878, ko je Srbija pridobila neodvisnost od Turčije. »Rad bi poudaril, da zelo cenimo prispevek Svetega sedeža in Papeške lateranske univerze, da gosti razstavo v Rimu na tako prestižni lokaciji. Podobna različica te razstave je bila pred desetimi dnevi odprta v Beogradu in že zdaj vzbuja veliko zanimanja,« je dejal.
Razstava predstavi »proces izgradnje in razvoja sodobne države Srbije v 19. stoletju, v kateri sta bili verska svoboda in pravica do verovanja zagotovljeni vsem takrat obstoječim verstvom že v prvi ustavi iz leta 1835«. Prikazana so tudi »prva prizadevanja za sklenitev konkordata, podpis končne različice in ratifikacijo v parlamentu leta 1914 ter trenutek odprtja diplomatskih predstavništev v Beogradu in Rimu leta 1920, po koncu prve svetovne vojne«. Iz dokumentov je razvidno, kako so »tudi najuglednejši srbski intelektualci in politiki tistega časa priznavali pomen diplomatskih odnosov z Vatikanom«.
Med pomembnejšimi trenutki v zgodovini bilateralnih odnosov je Miljković izpostavil marec 1920, ko so bili odnosi uradno vzpostavljeni. Drugi pomemben trenutek je konec junija leta 1914, ko je bil podpisan prvi konkordat med Vatikanom in Srbijo. »Prepričani pa smo, da bo ta pomembna razstava še dodatno okrepila dobre dvostranske odnose, ki že obstajajo med Srbijo in Svetim sedežem,« je sklenil Miljković.
