Apostolski nuncij v Ukrajini: papeževa spodbuda trpečemu ljudstvu
Andreja Červek – Vatikan
Izkušnje, pridobljene v državnem tajništvu in na nunciaturah po svetu, bodo zagotovo v pomoč pri soočanju z novo in občutljivo nalogo, ki v Kijevu v Ukrajini čaka novega apostolskega nuncija Visvaldasa Kulbokasa. Rodil se je 14. maja 1974 v Klaipedi v Litvi. Diplomatski službi Svetega sedeža se je pridružil julija 2004 in delal na papeških predstavništvih v Libanonu, na Nizozemskem, v Rusiji, v oddelku za odnose z državami na državnem tajništvu, od leta 2020 pa na apostolski nunciaturi v Keniji.
V četrtek, 2. septembra, se je monisnjor Kulbokas srečal s papežem Frančiškom. Srečanje je bilo »vse prej kot formalno«, bolj podobno pozdravu »med očetom in sinom, ki se odpravlja na pot in mu oče zaupa svoje misli in čustva, da bi lahko prispel tja, kamor gre«, je za Vatican News povedal novi apostolski nuncij. »To je bil vesel trenutek. Našel sem mladostnega in energičnega papeža, ki mi je predstavil svoje prednostne naloge za Ukrajino, državo, ki jo ima, kot je večkrat poudaril, zelo rad.« Monsinjor Kulbokas sicer ni razkril podrobnosti pogovora, je pa omenil, kaj so po njegovem mnenju glavni izzivi novega poslanstva, in izpostavil spodbudo s strani papeža Frančiška.
Ponesti papežev glas v Ukrajino
»Papež mi je predstavil svoje vizije in prednostne naloge za Ukrajino, za katero je večkrat poudaril, da jo ima zelo rad,« je dejal Kulbokas. »Prav tako mi je želel zaupati svoje skrbi zaradi velikega trpljenja ukrajinskega naroda, tako v pretekli zgodovini kot v sedanjem obdobju, pri čemer je predstavil svoj pogled na Ukrajino. To je predvsem pogled spodbude, saj če narod trpi, če država trpi, ju je treba opogumiti in tega ni lahko storiti. Lahko bi torej rekel, da je šlo za srečanje med očetom in sinom. Ko mora sin nekam oditi, mu oče reče: "Ponesi moje srce, ponesi moje misli, ponesi moj glas, zastopaj ga v državi." In to je bil zelo vesel trenutek, tudi zelo živahen, saj sem srečal zelo energičnega papeža: Ukrajino pozna že od svojega 12. leta in prav ukrajinski duhovniki so ga naučili, kako služiti pri maši.«
Prinašati Jezusa in veselje
Po prepričanju nuncija je najpomembnejši izziv njegovega poslanstva oznanjevanje Jezusa. Pomembno je prinašati veselje, kar je papež večkrat poudaril. »Kristjani, začenši s škofi in duhovniki, moramo prinašati veselje. Seveda obstajajo težave: soočiti se moramo z njimi, vendar ne smemo postati obupani. Današnja ukrajinska stvarnost je polna težav in problemov, začenši z vojno, nato z gospodarskimi in socialnimi težavami, posledicami v političnem življenju in težavami znotraj Cerkve ter med katoliško Cerkvijo in drugimi Cerkvami. Zato me je papež želel spodbuditi z besedami: "Pod varstvom Jezusa in svetnikov opravljaj svoje poslanstvo z veliko miru, z veliko srčnosti, ne da bi izgubil notranje veselje." Bil je oče, ki me pošilja, pri tem pa spodbuja in blagoslavlja.«
Molitev je neizčrpen vir
Monsinjor Kulbokas je ob koncu pogovora v ospredje postabil pomembnost molitve, saj nam molitev »daje pobum«, »opogumlja nas k ustvarjalnosti«: »Molitev je neizčrpen vir. In to je tudi nasvet, ki sem ga prejel od papeža: veliko molitve, moje osebne molitve. In zato sem prepričan, da bom zelo zelo hvaležen za molitev mojih prijateljev in tistih, ki me poslušajo, ko bodo želeli zame osebno moliti, mi dati osebni blagoslov in mi ga duhovno poslati po svetnikih, po angelih.«
