Novi odgovorni urednik vatikanske založbe LEV je Lorenzo Fazzini
Andreja Červek – Vatikan
Lorenzo Fazzini se je rodil leta 1978 v Lombardiji in je poklicni novinar, prevajalec in pisatelj. Papež Frančišek ga je poklical za vodjo vatikanske založbe LEV pri Dikasteriju za komunikacijo, kar za Fazzinija ni nova izkušnja, saj je od leta 2012 do danes vodil Italijansko misijonsko založbo (Editrice missionaria italiana), založniško hišo italijanskih misijonskih ustanov. Pod njegovim vodstvom je postala medijska družba, ki poleg knjig pripravlja tudi avtorske dogodke, uredniško svetovanje, katehetske razstave, gledališke predstave, spletne seminarje, izobraževalne delavnice za učitelje in usposabljanja: skupaj 250 dogodkov na leto. Uredil je 20 knjig zbirke Besede papeža Frančiška (Le parole di Papa Francesco), ki je izšla pri italijanskem časopisu Corriere della Sera, in antologijo o papežu Frančišku Jezusova pot (La via di Gesù).
Fazzini, ki je poročen in oče štirih otrok, je več let sodeloval s časnikoma Avvenire in L'Osservatore Romano. Je kolumnist lokalnih izdaj časnika Corriere della Sera: Corriere del Veneto, Corriere del Trentino, Corriere di Bologna. Je član uredniškega odbora mednarodnega knjižnega sejma v Torinu kot svetovalec za versko področje. Je tudi avtor in svetovalec za televizijske programe, med drugim sodeluje z režiserjem Pupijem Avatijem.
Fazzini je tudi avtor osmih knjig, od katerih so bile nekatere prevedene v tujini: Novi kristjani Evrope (Nuovi cristiani d'Europa. Dieci storie di conversione tra fede e ragione); Dialogi na dvorišču poganov. Kjer se srečajo laiki in katoličani (Dialoghi nel cortile dei gentili. Dove laici e cattolici si incontrano); V deželi Boga. Vincent Nagle, misijonar v Sveti deželi (Nella terra di Dio. Vincent Nagle, missionario in Terra Santa); Duša Evrope. Pogovori o Bogu, ateizmu in podobnem (Un'anima per l'Europa. Colloqui su Dio, ateismo e dintorni); Evangelij za Afriko. Cesare Mazzolari, škof križane cerkve (Un Vangelo per l'Africa. Cesare Mazzolari, vescovo di una Chiesa crocifissa); Učil sem se pri zadnjih. Moje življenje, moji upi (Ho imparato dagli ultimi. La mia vita, le mie speranze), s kard. Luisom Antoniom Taglejem; Sovražil boš svojega bližnjega kakor samega sebe. Zakaj smo pozabili na bratstvo. Razmišljanja o strahovih sedanjega časa (Odierai il prossimo tuo come te stesso. Perché abbiamo dimenticato la fraternità. Riflessioni sulle paure del tempo presente), s kard. Matteom Marijo Zuppijem; Bog v karanteni. Teologija o koronavirusu (Dio in quarantena. Una teologia del coronavirus).
Za svoje novinarsko in uredniško delo je prejel novinarsko nagrado Ucsi Natale - Targa Athesis under 30, novinarsko nagrado Giorgio Fallani in nagrado Capri San Michele.
Ustvarjalnost in odprtost za svet v službi Svetega sedeža
Lorenzo Fazzini je v intervjuju za Vatican News spregovoril o svojih občutkih ter predstavil izzive in ustvarjalnost, s katero se jih namerava lotiti. Ob imenovanju izrazi hvaležnost svetemu očetu, da mu zaupa. »Seveda grem po stopinjah p. Giulia Cesarea, ki je bil še pred nekaj tedni odgovorni in je to sinergijo izvajal v okviru velike reforme vatikanskih medijev, ki jo je skupaj s sodelavci uresničil papež Frančišek. Zato bo to vsekakor timsko delo, delo sinergije med različnimi subjekti, ki sestavljajo svet vatikanskih medijev, saj res obstaja bogastvo mnogoterosti, vsebina pa je vedno ista – oznanjevanje evangelija – v mnogoterih oblikah, v katerih sta lahko knjiga in uredniški del delček v širšem okviru. Prihajam iz majhne, a pomembne zgodbe:
delal sem v založbi 15 misijonskih inštitutov, zato sem vedno verjel v to, da je združevanje različnih duš za en sam cilj, pomembno, saj je to resnično dodana vrednost: ena plus ena ni dve, ampak tri.«
Na vprašanje, kako doživlja dejstvo, da na vodilno mesto Vatikanske založbe prihaja laik, poročen, oče, odgovarja, da bo to zanj že drugič, kajti tudi na čelo Italijanske misijonske založbe je prišel potem, ko so jo štirideset let vodile posvečene osebe in je bil prvi urednik laik. »Morda je to tudi del te želje po večji odprtosti, h kateri nas papež Frančišek nenehno poziva, naj delujemo v Cerkvi, naj bomo Cerkev v izhodu, Cerkev v dialogu s sodobnim svetom. Morda je laik, oseba, ki – kako naj se izrazim – živi v svetu, je vsak dan v odnosu z vsakdanjim, običajnim življenjem – imam ženo zdravnico in zato so pogovori ob večerih pogosto in z veseljem pogovori o krhkosti in trpljenju ljudi, izzivih, vsakdanjem življenju, tudi o ranjenem svetu, ki se ga dotikamo in ki se ga ona vsak dan dotika, in vse to je lahko dodana vrednost.«
Večletno vodenje majhne založbe, Italijanske misijonske založbe, je Fazzinija pripeljalo do »širšega obzorja pri gledanju na ves svet, na svet misijonov, svet mladih Cerkva« in tudi do pristopanja »k sodobnosti, k današnji kulturi, ki ni neodporna na evangeljsko sporočilo«. Kot pravi, to vidi »vsak dan s preroško močjo besed svetega očeta, ki velja za enega največjih glasov, ki se jih danes posluša po svetu, ne glede na vernike in nevernike«.
Kriza, ki je navzoča v vseh sektorjih potrošniške kulture, je prizadela tudi založniški trg. Pri tem Fazzini pravi, da ga je vedno vodil stavek iz romana pisatelja, ki mu je posvetil svojo diplomsko nalogo, Chaima Potoka. Ta ameriški judovski pisatelj enemu od svojih likov v knjigi "Na začetku" (1975) v usta položi stavek: »Zanima me, ali ima verski pogled danes še kakšen pomen.« »Zato – pove Fazzini – je po mojem mnenju naloga katoliškega založnika, verskega založnika, kot je v tem primeru LEV, da v javno areno, v javno razpravo, na agoro vnese versko stališče in to s prepričanjem, da ima njegovo stališče svetu kaj povedati, torej brez kompleksov krivde ali občutkov manjvrednosti ali še manj arogance, češ da ima resnico v žepu. Preprosto v dialogu, v skupnem iskanju resnice: kot je rekel Pierre Claverie, "resnico iščemo skupaj, ne lastimo si je". V tej logiki skupnega iskanja resnice lahko tudi delo verskega založnika daje pozitiven prispevek. Iz svojih majhnih, a ne nepomembnih izkušenj lahko rečem, da je z vidika odzivov strank in bralcev ta perspektiva cenjena, saj kaže, kako je verski zorni kot danes tudi kulturno pomemben.«
